Rajka Pupovac je za RTV Slovenija poročala, da so na ljubljanski infekcijski kliniki okužbo s superbakterijo, s katero se je v Evropi v zadnjih treh mesecih okužilo približno 70 ljudi, potrdili pri dveh bolnikih, ki sta že v domači oskrbi, okužbo tretjega pa še preverjajo. Eden izmed njiju se je z bakterijo okužil v tujini, pri drugem pa naj bi se razvila prav zaradi čezmernega uživanja antibiotikov. Dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je povedal, da se je lahko superbakterija pri enem izmed bolnikov vzgojila v Sloveniji.

Zdravniki opozarjajo, da najpogostejše okužbe ne potrebujejo zdravljenja z antibiotiki, zato jih je smiselno prihraniti za resne okužbe, saj zaradi nepotrebnega jemanja postanejo neučinkoviti. Ob pretirani porabi antibiotikov bakterije mutirajo, predvsem pa postanejo odporne in antibiotik ne deluje več, pri desetih odstotkih bolnikov pa se pojavijo stranski učinki, kot so izpuščaji, težave z želodcem ali driska. Da bi se temu izognili, bi morali porabo teh zdravil zmanjšati, saj se preprečevanje odpornosti bakterij lahko doseže samo z znižanjem rabe antibiotikov.

Številne je strah že ob prvi vročini
Rajka Pupovac je poročala še, da več kot 80 odstotkov antibiotikov predpišejo splošni zdravniki, pogosteje otrokom kot odraslim, predvsem zaradi okužbe dihal, a zelo pogosto antibiotike zahtevajo tudi bolniki, ki jih sploh ne potrebujejo. Zdravnica Tonka Poplas Susič z 21-letnimi izkušnjami je ob tem povedala, da je številne bolnike strah že ob prvi vročini. "Če ta bolnik danes, čez dve uri ali jutri zahteva antibiotik, ga bo slej ko prej dobil," je povedala in dodala, da lahko strah pred boleznijo vpliva na napačno krvno sliko, s tem pa škoduje sebi ter povzroča odpornost bakterij.

"Zdravnik naj antibiotik predpiše samo takrat, ko obstaja sum ali dokazana bakterijska oblika okužbe," je poudaril infektolog Čižman in dodal, da je zelo pomembno tudi to, da se zdravljenje izvede v celoti. "Če zdravljenje ni končano, bakterije ostanejo v telesu in postanejo odporne proti antibiotikom. Zato je naslednjo okužbo težje zdraviti," pojasnjuje Čižman.

12 milijonov evrov za zdravila
Slovenija se uvršča med evropske države, ki antibiotike predpisujejo v manjši meri. V zadnjem desetletju se je poraba antibiotikov v Sloveniji znižala za četrtino, lahko pa se še zniža za od 30 do 40 odstotkov. "Tega ne želimo storiti na način, da bi bil kdo prikrajšan. Bolnik, ki antibiotik potrebuje, ga mora prejeti," zatrjuje Čižman.

Lani smo v Sloveniji za antibiotike porabili več kot 12 milijonov evrov. 80 odstotkov antibiotikov se pri nas predpiše na primarni ravni zdravstva, po ambulantah, najpogosteje pa se predpisujejo za okužbe dihal, podkožja in sečil.

Ob prehladu in vročini pitje čajev in počivanje
Pred sezono virusnih okužb je Čižman svetoval, da je najboljši način za zdravljenje prehlada, kašlja ali vnetega grla pitje čajev, počivanje in zdravila za lajšanje glavobola, bolečin ter zvišano telesno temperaturo, ki so v lekarnah na voljo brez recepta.