"V Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij, vendar to stanje vodstev zdravniških organizacij niti najmanj ne vznemirja," je v ponedeljek, ko so pobudniki v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, dejal vodja skupine, ki je pripravila zakonski predlog, Andrej Pleterski. Pobudniki zakona želijo sicer neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.

Sorodna novica Caruso: Velika večina ljudi želi, da bi se njihovo življenje končalo brez trpljenja

Na izjavo Pleterskega so se ostro odzvali v Zdravniški zbornici. "Poslanstvo zdravnika je zdravljenje bolnikov v skladu z medicinsko doktrino in etiko. To in izključno to zdravniki tudi počnemo z vso skrbnostjo in zdravniško predanostjo. Z vso odgovornostjo lahko bolnikom zagotovimo, da se v zdravstvenih ustanovah evtanazije ne dogajajo v nobenih okoliščinah," so poudarili v sporočilu za javnost.

Ob tem so pojasnili, da je v Sloveniji evtanazija kaznivo dejanje uboja po 115. členu ali umora (na zahrbten način) po 116. členu Kazenskega zakonika. Prav tako je tudi pomoč pri samomoru v Sloveniji kaznivo dejanje po 120. členu Kazenskega zakonika, so dodali. "Vsakogar, ki bi vedel za kakšno takšno dejanje, javno pozivamo, da o tem takoj obvestiti pristojne organe pregona," so zapisali.

Pridobivanje medijske pozornosti s strašljivimi in neresničnimi izjavami je po njihovih navedbah neetično ravnanje, ki ga obsojajo. S takšnim nastopanjem v javnosti Pleterski postavlja pod vprašaj lastno verodostojnost, so dodali in se vprašali, kako resnične so druge navedbe in trditve, ki jih javno podaja tudi na primer o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja.

Zdravniške organizacije predlogu zakona nasprotujejo

Prav tako v Zdravniški zbornici odločno zavračajo v zadnjem času večkrat izrečene trditve, da predlogu zakona o končanju življenja nasprotuje le del zdravništva, ki po navedbah Pleterskega "drži v rokah vodstvo zdravniških organizacij".

V zbornici so spomnili, da predlogu zakona nasprotuje komisija za medicinsko etiko, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje. Opozorila je podal tudi razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo. Da predlogu zakona nasprotujeta, sta javno sporočila Slovensko zdravniško društvo in Slovenska medicinska akademija. Prav tako je stališče, da nasprotuje predlogu, sprejel in javno predstavil odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice, so še navedli.

Predlogu zakona ostro nasprotujejo tudi slovenski škofje

Svoje nasprotovanje zakonu so znova izrazili tudi slovenski škofje, ki menijo, da bi morala slovenska družba oziroma v njenem imenu DZ nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona. "Drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in 'lepo' življenje, vsem drugim pa bodo na voljo hitre rešitve po vzoru trenutnega zakona," so zapisali škofje..

Sorodna novica Pleterski: Pomoč pri končanju življenja je vprašanje, o katerem mora odločiti družba kot celota

Kot so poudarili, je katoliško stališče, da je samomor s pomočjo nesprejemljiv. "Smo oskrbniki, in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim," so zapisali. "Trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno," so zapisali.

Slovenske škofe skrbi predvsem možnost "pasivne prisile k samomoru s pomočjo", pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje "obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo hitra rešitev" občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami, so dodali.

Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti, menijo škofje. "Pomoč pri samomoru" naj zamenja pripravljenost za vsestransko "pomoč življenju", so zapisali. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. "Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti in hitrejši razvoj paliativne medicine," so še dodali.