Brez sluha je trenutno okoli 360 milijonov ljudi, do leta 2025 pa bo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imelo težave s sluhom že okoli 900 milijonov ljudi. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 decibelov, pojavlja že pri 16 odstotkih odraslih. V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se letno izda 13.000 novih slušnih aparatov.

Petina mladih posluša preglasno glasbo
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2013 v študiji ugotovil, da dobra petina mladostnikov s svojimi navadami poslušanja, predvsem s poslušanjem preglasne glasbe, tvega, da bodo pri njih v večletnem časovnem obdobju nastale poškodbe sluha. Na to opozarja tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, kjer poudarjajo, da je je izgubo sluha izjemno težko prepoznati in se pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov, navajajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Ob tem v zvezi društev poudarjajo, da bi lahko z dobrimi preventivnimi programi in ozaveščanjem javnosti o pomenu skrbi za sluh te skrb vzbujajoče številke vsaj deloma omilili.

Kmalu redni sistematični pregledi sluha po 55. letu?
Po mnenju WHO-ja je nujno potrebno, da države članice razvijejo preventivne načrte in programe ter programe zgodnje rehabilitacije. Prav zaradi zavedanja čedalje večje povezanosti med različnimi obolenji, kjer je izguba sluha ena izmed večjih težav, so Evropska zveza naglušnih, Evropsko združenje strokovnjakov za področje sluha in Evropsko združenje proizvajalcev slušnih pripomočkov v skupni izjavi pozvali Evropsko komisijo, naj poda pobude za uveljavitev redne sistematične kontrole sluha pri odraslih osebah, starejših od 55 let v državah EU-ja.