Glede na prijavljene dohodke tako posameznikov kot podjetij v Sloveniji trenutno ni mogoče zbrati več sredstev za močno načeto zdravstveno blagajno, ne da bi povišali prispevno stopnjo. Edina še preostala možnost je širitev prispevne osnove na tistih nekaj minimalnih odstotkov dohodninske osnove, ki do zdaj ni bila obdavčena s prispevki, je za Radio Slovenija poročala Liana Buršič.

A tudi to ni prav dobra rešitev, saj, kot je dejal Mitja Čok z ljubljanske ekonomske fakultete, "tudi če bi razširili osnovo tudi na te dohodke, bi bil izplen prispevkov za zdravstveno blagajno zelo majhen, kakršni koli večji zneski pa so mogoči samo z zvišanjem prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje".

Breme prispevkov nepravično porazdeljeno
Dozdajšnji sistem zdravstvenega zavarovanja je diskriminatoren, ker zajema različne skupine zavezancev. "Ta obstoječi sistem je tako urejen, da je glavno breme financiranja na odvisno zaposlenih posameznikih, medtem ko ima vrsta ostalih kategorij zavarovancev možnost, da plačuje nižje prispevke od teh, ki so odvisno zaposleni," opozarja Čok.

Kako bomo skrbeli za starejše?
Poleg tega pa Slovenijo pesti tudi staranje prebivalstva, kar po mnenju ekonomista pomeni, da bo morala država dobro razmisliti o tem, kako bo financirala oskrbo starejšega prebivalstva. "V nekaterih državah že poznajo poseben prispevek v ta namen, hkrati pa moramo tudi oceniti, koliko dodatnih obremenitev še prenese aktivna populacija, ki je fizično vedno manjša."

Kje so bogataši, ki plačujejo visoke davke?
Težava je tudi premajhno število državljanov, ki prijavljajo visoke dohodke in od njih plačujejo tudi visoke davke. Slovenija v mednarodnih primerjavah sicer zaseda vrh pri obdavčitvi visokih prejemkov, a razlog se skriva predvsem v neomejeni osnovi prispevkov.