Lokalne skupnosti v nekaterih občinah dejavno predstavljajo državne zdravstvene programe. Ljudi ozaveščajo za preventivo, da pravočasno prepoznajo bolezenske znake in se odpravijo k zdravniku ter se morda tako izognejo nadaljnjim zdravstvenim zapletom.

V mesecu boja proti raku na dojkah so v številnih občinah potekale različne dejavnosti, zato smo se odpravili v ZD Sevnica, kjer smo preverili, kako pristopijo do ljudi v njihovi občini, in o razlogih za postavitev mobilne enote državnega presejalnega programa Dora. "Že 20 let delava z dr. Zagodetovo v posavskem in obsoteljskem društvu za boj proti raku. Veliko sva govorili tudi o tem, da ženske umirajo zaradi prepozne diagnoze. Podpiramo odprtje vseh centrov, vendar menimo, da če je možnost postavitve mobilne enote, zakaj ne, saj bi to ženskam veliko pomenilo, saj jih je v naši občini 2.400. Odhod v oddaljeni center namreč predstavlja za njih čas in tudi stroške, ki jih pa marsikatera zaradi socialne ogroženosti ne bo mogla kriti," je pojasnila Vladimira Tomšič, dipl. med. s. in univ. dipl. org., direktorica ZD Sevnica.

O tem so razpravljali tudi z vodstvom Dore, saj gre krivulja pojavnosti raka na dojkah navzgor. Ravno tako je še vedno zelo visoka smrtnost. "Pripravljeni bi bili iti tudi v financiranje mamografa, imamo prostore in strokovno osebje. Mi bi v tem času zagotovili visoko odzivnost žensk, saj bi šli po krajevnih skupnostih in vabili ženske, naj se odzovejo, kar bomo storili v vsakem primeru," je pojasnila Tomšičeva. V drugih presejalnih programih (Zora, Svit) opažajo visoko udeleženost, kar vidijo v krajši razdalji od kraja izvedbe storitve do kraja prebivanja pacienta. "Pri nas so državni programi uspešni, ker imamo močno zdravstvenovzgojno ozaveščanje ljudi in tudi zdravniki med svojim delom zelo natančno pregledujejo, ali se pacienti odzovejo ali ne," je pojasnila Tomšičeva.

Pomembno je ozaveščanje v lokalni skupnosti
Promovirajo vse državne preventivne programe, saj je dolgoročno moč ravno v preventivi, je prepričana Tomšičeva. "Na lokalnih prireditvah predstavljamo in ozaveščamo prebivalce s postavitvijo rekvizitov, na primer črevesa in modela dojk, kjer diplomirane sestre in drugi aktivisti iz društev ozaveščajo o samopregledovanju dojk. Sistematsko ozaveščamo v tretjem letniku srednje šole, saj že ob sistematskem pregledu naučimo dekleta pregledati svoje dojke." Žensko ozaveščajo tudi po klubih, društvih in aktivih kmečkih žena.

"Prek društva z dr. Zagodetovo izvajava delavnice po Posavju. Najprej pripraviva predavanje, nato iščemo tumorje še na modelu dojk, da vidijo, kako je videti, če se slučajno pojavi tudi pri njih. Dr. Zagodetova pa v drugi sobi skupaj z žensko pregleda njene dojke, čemur pravimo edukativno pregledovanje." Ženskam povejo, da tako lahko spremembe na dojki in morebitne tumorje zgodaj odkrijejo, od česar je odvisno tudi nadaljnje zdravljenje, odsotnost z dela in invalidnost. Poleg tega je medicina tako napredovala, da zgodaj odkrite rake zdravijo zelo uspešno.

Že ginekologi v ambulantah bi morali ženske ozaveščati in jih motivirati za samopregledovanje.
"Najboljše je, da učimo že srednješolke. Mislim, da je v Uradnem listu v naših priporočilih, da naj bi ginekolog enkrat na tri leta pregledoval ženske v starosti od 20 do 50 let, se pravi te, ki še niso vključene v presejalni program. Zaradi obilice dela, ki ga imajo ginekologi, in po izkušnjah pacientk pa lahko povem, da se to ne dogaja. Mislim pa, da bi bilo dobro, da ginekolog vsaj dvakrat ali trikrat v tem obdobju pacientko pregleda in ji ob tem poskuša pojasniti način pregledovanja ter jo motivira, da si bo redno pregledovala dojke," je povedala Alenka Krenčič -Zagode, spec. ginekologije in porodničarstva.

Večina zdravstvenih domov že ima modele dojk za učenje pregledovanja. Ob učenju načina pregledovanja se ženske naučijo tudi prepoznavati znake oziroma spremembe, na katere morajo biti pozorne. "Glede na dolgoletno prakso opažam, da se zdaj bistveno več žensk že samopregleduje. Če je sprememba in se ne spreminja, naj ne bi bila nevarna, vendar jo je vseeno treba označiti," je pojasnila Alenka Krenčič - Zagode. Ženske morajo svoje dojke tudi zelo dobro poznati, da lahko spremembo najdejo. "Gledati morajo kožo, bradavico, simetričnost in biti pozorne, če zatipajo kakšne vozličke. Potrebni sta znanje in redno pregledovanje enkrat na mesec. Tiste, ki si redno pregledujejo dojke, jih bolj poznajo kot nekdo, ki jih vidi prvič." Poleg preventivnih pregledov in mamografij po 50. letu pregledujejo ženske ob posebnih simptomih tudi v ambulantah za bolezni dojk. Najpogosteje se pojavijo bolečine v dojki ali tipne zatrdline, ki se v večjem odstotku izkažejo za nenevarne.

Dedna obremenjenost in hormonsko nadomestno zdravljenje
Če se v družinah žensk pojavljajo ginekološki raki ali raki na dojkah, jih že zelo zgodaj usmerjajo v preventivo, zdravniki pa jih spremljajo. Na Onkološkem inštitutu obstaja tudi ambulanta za genetsko svetovanje, kamor gredo tiste, ki so dedno obremenjene, če so na primer zboleli mlajši sorodniki v prvem ali drugem kolenu (mama, sestra, teta). Na bolezen vpliva tudi nezdrav življenjski slog, medtem ko jim pri hormonskem nadomestnem zdravljenju svetujemo mamografijo enkrat letno.

Alenka Krenčič - Zagode opaža, da predvsem zaradi strahu ljudje predolgo odlašajo s pregledom, čeprav je danes veliko ozdravljenih. Ravno to, da pogosto manjka pogum vsem tistim, ki opazijo neko spremembo ali kaj zatipajo, da gredo do zdravnika. Pogosto se izkaže, da je ob pravočasni diagnozi tudi zdravljenje uspešno. Več možnosti za preživetje in ne tako agresivno zdravljenje sta tudi motiva, da se ljudje odzivajo na vse te programe. Opozorila je tudi na to, naj se dekleta cepijo proti humanim papiloma virusom, ki povzroča raka na materničnem vratu. Iste skupine virusov povzročajo tudi raka na danki in grlu ter na materničnem vratu. Določene države cepijo tudi fante. Zdaj je država zagotovila brezplačno cepljenje tudi dekletom do 16. leta starosti.

Sogovornici menita, da je vsakomesečno samopregledovanje še vedno najboljša preventiva, ker še vedno zboli veliko mlajših žensk od 50 let. Ravno tako morajo ob spremembah v dojki odreagirati tudi moški. Vladimira Tomšič in Alenka Krenčič - Zagode na predavanjih tudi povesta, naj ženske prenesejo znanje tudi partnerjem in prijateljem.