Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Ko smo slišali, da k nam prihaja Bruce Dickinson iz Iron Maiden, se nam je zdelo čudno. Frajer prihaja igrat sredi vojne? Ali je nor ali pa so mu plačali sto milijonov funtov."
Letos mineva trideset let od padca Berlinskega zidu, enega izmed pomembnejših simbolov svetovne bipolarnosti v drugi polovici 20. stoletja.
Nemška vlada se je 30 let po padcu Berlinskega zidu odločila, da bo vsem, ki so jih v času komunističnega režima nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) kot otroke odvzeli staršem in jih poslali v prevzgojne domove, olajšala pot do odškodnine.
"Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo je bilo pravi nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili najnujnejše, ko je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem.
"Zdi se mi, da so se zelo povečale svoboščine in pravice, toda Zahod na začetku devetdesetih let je bil drugačen, kot je danes. V devetdesetih letih smo se s pohodom neoliberalizma odpovedali številnim pravicam in svoboščinam," razmišlja Ingo Schulze.
Izrael od leta 2002 gradi zid z uradnim namenom varovanja pred napadi Palestincev. A velika večina zidu poteka globoko na zasedenem ozemlju, kjer si Izrael prisvaja rodovitno zemljo in vodo. Meddržavno sodišče ga je leta 2004 razglasilo za nezakonitega.
"Po vojni se oče vrne, kavarna je zopet začela obratovati, delali smo sladoled za ameriške vojake, živeli smo – to so nepozabni časi – zelo, zelo dobro. Američani so naš obmejni predel cone A zasuli z vsakršnim blagom, prav nobenega pomanjkanja ni bilo."
V Nemški demokratični republiki in sploh v nekdanjem vzhodnem bloku nihče ni bil tako pomemben kot pisatelji, in če si kot pisatelj hitro uspel, si se lahko ognil služenju vojske.
Župniki so stali do 50.000 DEM, inženirji so bili dražji, tudi do 300.000 DEM. Socializem župnikov ni potreboval, inženirje pač. Berlinski zid je preprečeval izseljevanje državljanov, bil pa je tudi vir denarja, torej dejansko eksistenčni pogoj NDR-ja.
V starodavnem bolgarskem mestu Plovdiv, ki je ena izmed dveh letošnjih evropskih prestolnic kulture, bo ostal eden izmed 30 fragmentov Berlinskega zidu, ki so del potujoče razstave.
"Še danes je eno prvih vprašanj turistov, kje je stal zid in kje ga je še mogoče videti danes," je poudaril nemški zgodovinar Axel Klausmeier, eden od gostov Fabuline okrogle mize Zidovi Evrope, meje med nami: Berlin, trideset let pozneje.
Ingo Schulze se rad pošali, da je "padec berlinskega zidu tistega dne prespal", vendar je bil to, kot je poudaril na pogovoru v okviru Fabule, "zelo dolgotrajen proces, nekaj čudovitega in pomembnega", glede česar niso verjeli, da se bo sploh zgodilo.
Kar ena tretjina pripadnikov slovenskega naroda je po letu 1920 živela zunaj meja jugoslovanske države, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, zato je bila za njegov obstoj in razvoj nujna sprememba meja.
"Reka, Trst, Gorica naša je pravica," se je ob koncu druge svetovne vojne po osvoboditvi Gorice slišalo na manifestacijah po mestu, na katerih so primorski Slovenci podpirali priključitev mesta Jugoslaviji.
Če bo tok ljudi še naprej tako močan, bo NDR kot Nemčija po tridesetletni vojni. Tako je Der Spiegel pisal 9. 8. 1961. Mnogi so slutili, da bo vodstvo NDR-ja ukrepalo. A nihče ni slutil, da bo postavilo zid, ki bo trajno ločil nemški narod.
"Če bi lahko izbrisali zadnjih sto let krvnih obračunavanj, bi morda lahko zaživeli kot složna skupnost," o življenju ob meji na Goriškem razmišlja Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Prepričani, da je poezija način, kako lahko podremo zidove med nami in tiste v nas samih, pesniško gibanje World Poetry Movement februarja po svetu prireja pesniška branja. Z več dogodki se jim pridružujejo tudi slovenski pesniki.
Glasba in svetloba, instalacije ter razstave pri Brandenburških vratih, na Alexanderplatzu, pri nekdanjem sedežu ministrstva za državno varnost Stasi ter na še štirih drugih lokacijah v mestu bodo sestavljale cesto revolucije.
Župana Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič in Občine Gorica Rodolfo Ziberna sta s simboličnim prerezom žičnate mejne ograje med Solkanom in Gorico prižgala zeleno luč za začetek del v okviru čezmejnega projekta Isonzo-Soča.
"To je politična pokrajina, po kateri se nerad sprehajam, saj sem doživel obe diktaturi," o zdajšnjih razmerah pravi Wolf Biermann.
Neveljaven email naslov
