Berlinski senat je predstavil svoj zazidalni načrt za to zgodovinsko pomembno točko, vendar ima vlagatelj popolnoma drugačne načrte. Oglasil se je tudi nekdanji ameriški veleposlanik Jeff Kornblum, ki je izrazil ogorčenje nad tamkajšnjim stanjem.

"Stanje Checkpoint Charlieja je sramota za Berlin."
Checkpoint Charlie oziroma nadzorno točko Charlie vsako leto obišče štiri milijone turistov, vendar niso redki, ki jih tamkajšnje dogajanje in videz lokacije neprijetno presenetita, številne trg spominja bolj na ledino, obdano z gradbiščno ograjo, kot pa na zgodovinsko pomemben kraj.

Med drugim je polno dvomljivih prodajalcev spominkov, stojnic s hitro prehrano in vsiljivega beračenja. "Stanje Checkpoint Charlieja je sramota za Berlin," je za Berliner Zeitung dejal 77-letni Kornblum.

Javna razprava o in na lokaciji
Berlinska deželna vlada je – znova – obljubila, da se mora stanje na tem območju zdaj spremeniti. V soboto je berlinski senat na sami lokaciji organiziral javno razpravo o osnutku svojega zazidalnega načrta, v okviru katere so zaposleni z oddelka za mestni razvoj predstavili svoje načrte in zemljevide ter odgovarjali na vprašanja mimoidočih. (Prav na ta datum, 22. junija, so leta 1990 slavnostno odstranili stražarnico.)

Razprava je bila namenjena vprašanju glede dveh parcel na Friedrichstrasse s skupno površino 1,3 hektarja. "Dokumenti o načrtovanju, vključno z desetimi poročili, morajo biti pripravljeni do 2. avgusta, potem pa bomo preučili predloge," je dejal vodja oddelka za mestni razvoj Manfred Kühne. "Nato se glasuje v senatu in zatem v predstavniškem domu. Cilj dokončanega razvojnega načrta je 1. februar 2020," je dodal vodja oddelka.

Mesto želi na teh parcelah kombinacijo velikega števila stanovanj, malo poslovnih prostorov, novozgrajeni muzej in nezazidano površino, ki bi vključevala zelenico in možnost, da obiskovalci tam tudi posedijo. Oblasti nikakor niso pripravljene privoliti v stolpnico ali hotel. T. i. načrt B, ki so ga mestne oblasti predstavile v soboto, predvideva še, da zazidava ne bo višja od 28 metrov, 30 odstotkov stanovanj pa naj bi bilo socialnih.

"Ta načrt B je zamujena priložnost za Berlin."
Njihovim načrtom pa nasprotuje Heskel Nathaniel, vodja podjetja Trockland, ki je od prejšnjega lastnika prevzelo za približno 90 milijonov evrov zemljiških dolgov in se v zemljiško knjigo vpisalo kot pridobitelj. Zaradi teh razhajanj je nastopil patpoložaj med senatom in vlagateljem.

"Ta načrt B je zamujena priložnost za Berlin. Checkpoint Charlie si zasluži domišljijo in spektakularno arhitekturo. Sedanji osnutek nima vizije za ta kraj in ga žrtvuje zaradi povprečnosti," je povedal Nathaniel za Berliner Zeitung. Po njegovem mnenju bi podjetje Trockland uvedlo privlačno rešitev, ki bi tja prinesla veliko komercialnih dejavnosti in le malo zgodovine.

Komercialno usmerjenim načrtom nasprotujejo tudi združenja žrtev SED-a, torej žrtev nekdanje Stranke enotnosti Nemčije (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands). Med drugim se je oglasil danes 75-letni Carl-Wolfgang Holzapfel, sicer dolgoletni vodja društva Združenje 17. junija 1953, ki so ga na tem mejnem prehodu aretirali leta 1965, ker je demonstriral za izpustitev 14 tisoč političnih zapornikov nekdanjega vzhodnonemškega režima. "Zaradi tega sem bil obsojen na osem let zapora. V načrte bi morali vključiti nas, prizadete, nekdanje žrtve diktature SED-a," pravi Holzapfel. "Brez obmejnega stolpa, stražarnice, ovir, kakršni so bili takrat, trg izgubi svojo zgodovinsko živost."

Nejevera številnih glede srečnega konca
Mestne oblasti zdaj do 1. julija zbirajo predloge javnosti, vendar je pri Berlinčanih precej dvomov, da bo ta kotiček zgodovine lahko pravočasno deležen hitre in zadovoljive rešitve. Tudi nekdanji ameriški veleposlanik Korblum ni prav optimističen, saj je pogovor nejeverno sklenil z besedami: "Če bom jaz še doživel dokončanje tega prostora …"