Če se bo izsekavanje gozda nadaljevalo, to lahko zamaje svetovno okoljsko ravnovesje, že dalj časa opozarjajo znanstveniki.
Veliko območje pestrih življenjskih oblik
Amazonija obsega 1,4 milijarde hektarjev tropskih deževnih gozdov, to je polovico vseh na planetu. V tem zavetju živi kar ena izmed desetih vseh znanih vrst rastlin oz. živali. Tam imajo svoje zadnje zatočišče na planetu jaguarji, harpije, rožnati delfini ter številne vrste ptic in metuljev. Na ozemlju, velikem za celotno Avstralijo, živi 30 milijonov ljudi.
"Amazonija ni le dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, gre res za veliko biološko pestrost, ki je ne srečamo nikjer drugod na svetu. Uskladišči velike količine ogljikovega dioksida, posrka tudi tistega, ki ga ljudje spuščajo v ozračje. Na svetovni ravni pa uravnava vreme," poudarja Adalberto Luis Val z brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave v Amazoniji.

Ta veliki ekosistem je torej pomembno vpet v svetovne okvire. "Bujna rast gozda v Amazoniji je na primer odvisna tudi od Sahare. Veter od tam prinaša droben prah in ga odlaga, to pa poskrbi za gnojilo za rast rastlin," razlaga Anton Brancelj z nacionalnega inštituta za biologijo. Ta je leta 2012 podpisal tudi poseben sporazum o izmenjavi akademskega in znanstvenega znanja med Brazilijo in Slovenijo.
Petina Amazonije posekana
Nekdanje gozdne površine postajajo pašniki za govedo, ki pri svetovni prehranski industriji vzbuja veliko zanimanje, ter kmetijska zemljišča za velikanske plantaže soje in sladkorni trs, ki ga uporabljajo za izdelavo biogoriv. Google Earth Engine ponuja časovnico posnetkov, ki segajo od leta 1984 do 2012; na njih so jasno razvidne posledice dejavnosti človeka, ki v obsežnem pragozdu gradi ceste in jezove, koplje rudo in išče zlato. Vse to povzroča degradacijo zemlje in erozijo tal ter onesnažuje vodo.

"V zadnjem času so odkrili tudi nafto. To bo še bolj ogrozilo okolje, tako gozd kot vodo. Težava so tudi veliki tankerji, ki zdaj v velikem številu plujejo po Amazonki vse do Manaosa," poudarja Brancelj.

"Tisto, kar nas danes najbolj skrbi, je, da je Amazonija velikanski rezervoar, v katerem ogljik počiva na varnem, z vsakim podrtim drevesom pa se počasi odpira. Ne samo da se s posekanim drevesom sprošča ogljikov dioksid, z intenzivnim kmetijstvom se sprošča tudi iz tal. Pljuča planeta ne delujejo več, kot bi morala," pojasnjuje Lučka Kajfež Bogataj s Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izsekavanje pospešuje podnebne spremembe
Podnebne spremembe so povzročile ne le segrevanje ozračja, ampak tudi dolgotrajne suše. Te so že prizadele tudi Amazonijo. Pljuča planeta naj bi po nekaterih scenarijih konec stoletja postala napol puščava, zaradi povišane vrednosti ogljikovega dioksida pa naj bi se občutno zmanjšala tudi rastlinska in živalska raznovrstnost; to bi lahko zamajalo okoljsko ravnovesje.

"Bolj načenjamo velike ekosisteme, bolj tvegamo, da se določeni mehanizmi spremenijo, morda celo nepopravljivo. Dokler imamo gozd, je ogljikova bilanca drugačna, drugačna so tudi temperaturna razmerja zemeljskega površja. Gozd je hladen. Če ga izsekamo, se tisto območje lahko pregreje. Podnebne spremembe to še pospešijo. Čeprav se nam Brazilija morda zdi daleč, lahko spremenjene razmere sprožijo vremensko dogajanje, katerega vpliv se raznese po vsem svetu. Telekonekcije – daljinske povezave, ki jih odkrivamo – povzročajo velike suše v Avstraliji, nenavadne poplave v Kaliforniji in tudi druge težave. Toplejša voda ob obalah Čila pomeni težavo za tamkajšnje ribiče, saj ni ulova, ker ribe ne marajo tople vode," razlaga slovenska klimatologinja.

Bo zelena politika Brazilije uspešna?
Brazilska vlada se je leta 2009 zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala krčenje gozdov v Amazoniji za 80 odstotkov glede na povprečje posekanih dreves pred desetletjem. Veliki državi v razvoju je uspelo rahlo zasukati svojo politiko v zeleno smer. Letno izgubo gozda so leta 2011 sicer zmanjšali za polovico, lani pa so jo znova povečali.

"Problematika Amazonije je v zadnjem času zelo pomembna. V Braziliji izvajamo več različnih okoljskih programov, ki vključujejo strategije, s katerimi bi omejili izsekavanje deževnega pragozda. To ni osamljeno vprašanje, treba ga je obravnavati multidisciplinarno. Sam pri tem poudarjam pomen izobraževanja, treba pa je upoštevati tudi zdravstveno plat in poskrbeti za alternativen zaslužek prebivalcev v Amazoniji," meni Val.
Da je Brazilija na pravi poti, razmišlja tudi Kajfež Bogatajeva. "Uvedli so registre, zemljiške knjige, ki jih prej ni bilo, začeli so se prvi bojkoti soje. Vendar gre za proces, ki ga je treba videti iz dolgoročnejše perspektive."

"Obstaja poseben oddelek policije – tako imenovana policia florestal –, ki izvaja nadzor nad tem, kar se dogaja v amazonskem deževnem pragozdu. Nadzira, kaj vozijo vanj in iz njega. Ne gre le za les, ampak tudi za redke živalske primerke. Sam sem bil priča takemu pregledu," razlaga Brancelj, ki je z brazilskimi znanstveniki sodeloval pri projektu opazovanja posledic podnebnih sprememb v Amazoniji.

Prisluhnite INTELEKTI