Združeni arabski emirati (ZAE) pri raziskovanju vesolja nimajo kilometrine – imajo pa denar. In kot kažejo številni signali, ki jih zadnja leta pošiljajo iz Abu Dabija, nameravajo na to področje v prihodnje kanalizirati veliko financ. Z njimi očitno nameravajo čim hitreje zmanjšati zaostanek za ostalimi velesilami in vstopiti v novo vesoljsko tekmo, ki pravkar poteka. Leta 2014 so v ta namen ustanovili Vesoljsko agencijo ZAE, raziskovalni inštitut Vesoljski center Mohameda bin Rašida in vanj vložili slabih šest milijard dolarjev.

Zdaj je šejk Mohamed bin Zajed Al Nahajan razgrnil dolgoročni načrt, poimenovan Projekt Mars 2117. Končni cilj je do leta 2117 – torej v roku stotih let - na rdečem planetu postaviti prvo mesto. Zaradi časovne oddaljenosti in neoprijemljivosti je bolj pomembno, kaj bodo počeli vmes. Leta 2117 bodo namreč zanamci na današnjik gledali s takšnim odmikom, kot mi zdaj gledamo na dogodke 1. svetovne vojne.
Sonda in pristajalnik že čez nekaj let
Prvi korak bo storjen že čez štiri leta in ima močno nacionalno noto. Leta 2021 bo namreč ZAE praznoval 50 let obstoja. Obeležiti ga nameravajo z napovedano misijo مسبار الأمل‎ oziroma Mars Hope, ki naj bi prav v času praznovanja dospela do Marsa in iz orbite izvajala znanstvena opazovanja – z enim fotoaparatom in dvema spektrometroma. To je znano že nekaj let.

Novo in presenetljivo pa je, da se mu utegne pridružiti pristajalni modul. Pristati na Marsu je zelo zahteven podvig, saj tega do zdaj ni dosegla niti Esa (sveži primer Schiaparellija). V sporočilu za javnost, ki so ga poslali iz kabineta šejka Dubaja Mohameda bin Rašida al Maktuma, piše, da bodo leta 2021 na Marsu kar pristali. Sicer je možno, da je v sporočilu za javnost prišlo do napake, a če verjamemo uradnemu viru, potem si je Vesoljska agencija ZAE zadala zelo zahteven cilj v zelo kratkem razvojnem času.

Povečanje vlaganj v raziskave
Drugi cilj je poslati človeka na površje Marsa v "prihodnjih desetletjih". S tem se ZAE pridružuje številnim iniciativam in državam, ki nameravajo po letu 2030 storiti isto; od Nase, SpaceX, Mars One in drugih udeležencih nove vesoljske tekme. Sodeč po sporočilu za javnost iz vlade Dubaja pa Arabci svoj podvig načrtujejo precej bolj realistično kot prej omenjena nizozemska iniciativa. Torej: najprej znanje, potem obljube. Šejk Dubaja bin Rašid je poudaril, da je ZAE že zdaj 9. država sveta po denarnem vložku v raziskovanje vesoljskih tehnologij, zdaj pa bodo to "še pospešili".
Začeli bodo z raziskovalno-znanstvenim projektom, ki se bo ukvarjal z vsemi potrebnimi vidiki pošiljanja ljudi na Mars. Najemali bodo znanstvenike z vsega sveta, je napovedal šejk, in zbrano znanje tudi ponudili nazaj vsemu svetu. Prav mednarodnost je v projektu zelo poudarjena. "Človeštvo že dolgo sanja o raziskovanju drugih planetov s posadko. Naš cilj je postaviti ZAE na čelo in podpirati mednarodne projekte, ki vodijo k uresničitvi tega sna," je izjavil.

Kako postaviti mesto na Marsu
Na tej podlagi bodo pozneje v stoletju postavili temelje za pravo mesto na Marsu, napovedujejo Arabci. Projekt se bo ukvarjal z iskanjem hitrejšega načina potovanja med planetoma, infrastrukturno sestavo naselbine z vsemi potrebnimi podrobnostmi, gojenjem hranil, zadovoljevanjem energijskih potreb itd. Sodeč po sporočilu za javnost se ena skupina emiratskih inženirjev s tem že ukvarja in predvideva postavitev takšnega mesta vnaprej; s pomočjo robotov.

Vprašanje, koliko drugih držav jim bo dejansko uspelo privabiti. Že Vesoljska agencija ZAE je bila sprva zamišljena kot panarabska, kot je Esa za Evropo, a do zdaj jim ni uspelo privabiti širše podpore. Tudi Iran, na katerega so še najbolj računali – in ki mu je že uspelo poslati opico v vesolje – se do zdaj ni pridružil. Za zdaj sodelujejo z britansko vesoljsko agencijo in francoskim raziskovalnim inštitutom za vesoljske tehnologije.

Načrt so razgrnili na Svetovnem vladnem vrhu v Dubaju, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je predstavil Slovenijo kot "pametno in dolgoročno okoljsko vzdržno državo".
V industriji je denar
Med razlogi za vstop ZAE v vesoljsko tekmo je tudi suverenost in nacionalna varnost. Industrija z vesoljskimi tehnologijami naj bi presegla vrednost 300 milijard dolarjev, v vesolju pa se potencialno odpirajo možnosti izkoriščanja tam ležečih dobrin.
Indija pripravlja drugega Mangaljana
Sveže novice o marsovskih misijah prihajajo tudi iz Indije. Ta azijska država se je že precej proslavila leta 2014, ko je v orbito Marsa vtirila sondo Mangaljan. Nobeni državi doslej to ni uspelo v prvem poskusu. Je pa res, da se doslej Mangaljan ni preveč proslavil: iskati bi moral metan, sled morebitnega življenja, a ga ni našel; pa tudi drugi instrumenti niso dali uporabnih znanstvenih rezultatov. Indija zdaj po poročanju revije Science pripravlja naslednika, Mangaljan 2, ki bo predvidoma trodelna misija: orbiter, pristajalnik in rover (torej podobno kot kitajski projekt za 2020). Sprva je bil predviden med letoma 2018 in 2020, zdaj pa se po informacijah Science zamika na 2021.

Obenem naj bi indijska vesoljska agencija ISRO pripravljala misijo za planet Venera. Tja bi poslala satelit, ki bi nadalje v strupeno atmosfero spuščal kovinske balone. Pri tem planetu je trenutno aktivna le ena misija, japonski Akacuki.

Mars, grobišče odprav
Odprave na Mars so se vedno izkazale za zahteven podvig, v povprečju je možnost uspeha manj kot polovična. Doslej je do Marsa uspelo priti le ZDA, Rusiji (Sovjetski zvezi) in Evropski uniji, dolgoročno navzočnost na Marsovem površju pa je uspelo zagotoviti izključno Američanom. Rusiji, vesoljskemu veteranu, je uspelo, da je pristanek na tleh preživelo le eno vozilo, pa še to za borih 20 sekund. Več o marsovskem grobišču v tem članku.
Video: Predstavitveni posnetek misije Mars Hope (le v angleščini)