Posnetek bližine južnega pola, nastal 10. decembra s 385 kilometrov oddaljenosti. Dolge sence nastajajo zato, ker je s te perspektive Sonce blizu horizonta. Dan na Cereri sicer traja le devet zemeljskih ur. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Posnetek bližine južnega pola, nastal 10. decembra s 385 kilometrov oddaljenosti. Dolge sence nastajajo zato, ker je s te perspektive Sonce blizu horizonta. Dan na Cereri sicer traja le devet zemeljskih ur. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Cerera, Dawn
Značilni modri sij zaradi ionskih motorjev. Na zdajšnji višini (375 kilometrov) bo sonda ostala, tudi ko bodo ugasnili. Do nje se je spuščala pretežni del tega leta. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Cerera, Occator
Meglice, ki se dvignejo ob sončnem obsevanju. To naj bi bila vodna para, ki se prebije skozi precej tanko skorjo. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Premer: 940 km
Masa: 0,00015 Zemljine
Delež v masi asteroidnega pasu: tretjinski
Količina vode: 200 milijonov kubičnih kilometrov
Dan: osem ur
Leto: 4,6 zemeljskega leta
Povprečna oddaljenost od Zemlje: 2,7 AU
Olympus Mons
Marsova 25-kilometrska gora Olympus Mons je najvišja (znana) vzpetina v Osončju. Na skorjo planeta izvaja velik pritisk. Podoben proces naj bi lomil skorjo tudi na precej manjši Cereri. Foto: NASA/JPL
InSight
InSight je nepremični pristajalnik, namenjen izjemno natančnim geološkim in seizmološkim meritvam. Na fotografiji so našteti različni instrumenti. Med drugim se bo eden izmed njih dobesedno zakopal štiri metre globoko. Glede na tamkajšnje spremembe temperature bodo izračunali, koliko bi se morale povečati na poti še globlje v planet. Foto: NASA/JPL-Caltech

Cerera je največji objekt med Marsom in Jupitrom. Je obenem največji asteroid sploh ter pritlikavi planet, prvi, ki ga je človeštvu uspelo obiskati. To se je zgodilo marca letos, torej dva meseca pred zgodovinskim obiskom drugega pritlikavca, Plutona. Toda dogodka si ne bi mogla biti različnejša. Sonda New Horizons (NH) je mimo Plutona dobesedno švignila pri vrtoglavi hitrosti in v enem samem dnevu. Sonda Dawn pa po vesolju krevsa na ionski pogon in je skoraj 10 mesecev potrošila le za to, da se je počasi pomikala navzdol po orbiti Cerere: od začetnih 13.500 kilometrov oddaljenosti do zdajšnjih 375 kilometrov. Razdalja je primerljiva tisti med Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in Zemljo. Nasa višine orbite ne bo več spreminjala in bo takšna ostala še dolgo po tem, ko bo sonda ugasnila.

Temu primerna je razlika v kakovosti posnetkov od marca do danes. Nasa je pred dnevi izdala prvi paket fotografij z najbližje orbite, najboljše posnetke tega razrvanega, na videz Mesecu podobnega telesa. Na videz zato, ker so posnetki črno-beli, Cerera pa ima za človeško oko nekoliko rožnat odtenek. Na fotografijah se da razločiti do 35 metrov velike objekte, kar je primerljivo z dolžino rokometnega igrišča.

Tektonika tudi v malem pritlikavcu
Znanstvenike seveda najbolj zanima, kako je to na videz pusto, mrzlo (od minus 93 do minus 33 stopinj Celzija) in mirno telo ustvarilo tako raznolike površinske pojave, kot so razvidni na teh posnetkih. Najpogostejši so seveda kraterji, posledica milijard let trkov z drugimi nebesnimi telesi. Toda najti je tudi gore, depresije in kanjone. Ti lahko nastanejo zaradi pritiskov na skorjo, ki ga povzročajo vzpetine. Na Nasi mehanizem primerjajo z gigantsko goro Olympus Mons na Marsu, ki tudi pušča posledice na okolici. Razpoke, ki se razprostirajo po celotnem površju Cerere, kažejo, da je ta mehanizem dejaven tudi na precej manjši Cereri.
Primerjava v velikosti: njen premer znaša 940 kilometrov, Marsov pa 6.778 kilometrov.
Lep del teh lomljenj je zelo verjetno nastal kot posledica trkov z drugimi telesi, spet drugi kažejo, da so posledica tektonike. "Za zdaj še ne razumemo, zakaj so ti pojavi tako izraziti. Zadeva je najbrž povezana s kompleksno strukturo skorje," je komentiral član znanstvene ekipe za sondo Dawn, Paul Schenk.

Ven bruha slana voda
Skorja Cerere naj bi bila dokaj tanka in krhka, še posebej v primerjavi z velikimi količinami vodnega ledu, ki naj bi se skrival v notranjosti. Prisotnost večjih količin H2O je sicer lani potrdil Esin teleskop Herschel. Posnel je dva curka pare, ki izbruhata 21,6 tone vode na uro.

Naslednji mesec se začne tisti del opazovanj, ki so ga znanstveniki najbolj pričakovali. Veliko več kot gole fotografije bosta povedala znanstvena instrumenta GRaND, iskalec žarkov gama in nevtronov; ter VIR, infrardeči spektrometer. S teh njegovih meritev bodo lahko natančno analizirali kemično sestavo, iskali različne kemijske elemente ter spojine.
Bleščeče lise: ne led, temveč sol
Ena večjih skrivnosti zadnjega pol leta so maroge: Cerera je polna nenavadnih, bleščečih lis. Za zdaj so jih našteli več kot 130. Njihovi položaji so skladni s kraterji. Sveža analiza, objavljena na začetku decembra v znanstveni publikaciji Nature, kaže, da je sestava bleščic skladna s soljo. Natančneje, s tipom magnezijevega sulfata, imenovanega heksahidrit (MgSO4·6H2O).

Na Nasi so postregli z mogočo razlago tega pojava. Trki asteroidov so razkrili plast vodnega ledu, pomešanega s to soljo. Ker je Cererina atmosfera zelo redka (in pritisk povsem zanemarljiv), je izpostavljeni vodni led prej ali slej izhlapel ter za seboj pustil nanose teh spojin - kot soline na Zemlji. Takšna razlaga je skladna s prej omenjenim modelom, da je pod glineno skorjo debela, globalna plast vodnega ledu.

90-kilometrski krater Occator, kjer sta dve največji lisi, je nastal pred 78 milijoni let. Sonda Dawn ga je posnela od strani in presenetljivo našla meglice. Za zdaj kaže, da so to s prahom umazani vodni hlapi, še en dokaz v podporo modelu.

Nastanek v bližini Neptuna?
Ločena analiza (prav tako v publikaciji Nature) je pokazala, da je v Cereri tudi precej z amonijakom bogate gline. Ker je s tem elementom bogat predvsem zunanji del Osončja (tisti, kjer so plinski velikani), se iz nje da sklepati, da bi Cerera lahko nastala tam, nekje v bližini današnje orbite Neptuna. Lahko bi tudi nastala iz materiala, ki izvira s tega območja, in je pozneje migriral bližje Soncu.

Prej omenjeni spektrograf bo naslednji mesec dal še zanesljivejše podatke za zadnja dva problema.

Zanimivost: Dawn v angleščini pomeni zora. Nasina sonda torej nosi isto pomensko ime kot Jaxin Akacuki, ki v japonščini prav tako pomeni - zora. Ta robot je na začetku meseca vstopil v orbito Venere.

Rdeča luč InSightu
Nekoliko slabše novice prihajajo z neke druge Nasine misije InSight, ki smo jo prvič napovedali leta 2012. O izstrelitvi bi morali poročati že čez tri mesece, toda misija je zaustavljena, so sporočili z Nase.
InSight je pristajalni modul, namenjen geološkim raziskavam notranjosti Marsa. Predvsem vprašanju, ali je ta planet še geološko dejaven, pa tudi, ali je jedro Marsa tekoče ali trdo (kar ima implikacije na zelo pomembno vprašanje planetovega magnetnega polja).
Morebitne seizmološke dejavnosti (poenostavljeno, ali so na Marsu potresi) bi iskal poseben instrument SEIS, ki so ga razvili na francoskem institutu Centre National d'Études Spatiales (CNES). Na tleh rdečega planeta bi moral zaznavati izjemno pretanjene premike v velikosti premera enega samega atoma, zato so ga deli v vakuumsko komoro. Toda ta je že na testih na začetku letošnjega leta puščala. Francozi so izvedli določene popravke, toda ko je Nasa instrument decembra ponovno izpostavila testnim temperaturam minus 45 stopinj Celzija, je ponovno zatajil.
"Takšen instrument je bil izdelan prvič v zgodovini. Uspehu smo se zelo približali, toda naleteli na anomalijo," je komentiral CNES-ov direktor Marc Pirche. Do nadaljnjega se bodo ukvarjali z novimi popravki.

Mars in Zemlja okoli Sonca potujeta po elipsi in sta torej na različnih časovnih točkah precej različno oddaljena. Najugodnejše časovno okno, ki radikalno skrajša čas potovanja, bo odprto od 4. do 30. marca 2016. Naslednje bo 26 mesecev zatem in na InSight bo treba še precej počakati.

Video 1: Krater Occator z lisama

Video 2: Piramidna gora na Cereri

Video 3: Puščajoči InSightov instrument (v angleščini)



















Premer: 940 km
Masa: 0,00015 Zemljine
Delež v masi asteroidnega pasu: tretjinski
Količina vode: 200 milijonov kubičnih kilometrov
Dan: osem ur
Leto: 4,6 zemeljskega leta
Povprečna oddaljenost od Zemlje: 2,7 AU