Decembrske iskrice
1. Webb prispel na cilj
Vesoljski teleskop James Webb se je utiril v orbito okoli Lagrangeeve točke L2 (sistema Sonce-Zemlja), ki je 1,5 milijona kilometrov stran. S tem se je končalo dolgo potovanje, ki je trajalo od izstrelitve 25. decembra na raketi Ariane 5. Webb je na cilju, glavni vzroki za skrb so odpravljeni. Več o potovanju, postavitvi in namenu Webba v članku, ki je bil objavljen ob izstrelitvi (povezava desno).
Za utirjenje je moral v ponedeljek prižgati glavni pogon za 297 sekund. Hitrost je povečal za 1,6 metra na sekundo oziroma 5,8 kilometra na uro, kar je podobno hoji. To je zadostovalo za utirjenje v t. i. halo orbito okoli točke L2. Tirnica dolgoročno ni povsem stabilna, zato bo Webb na vsake tri tedne kratko pognal potisnike. Goriva bo dovolj za predvidoma 20 let, je pred kratkim ocenila Nasa, kar je dvakratnik prvotnih napovedi. Agencija se je za "povišico" zahvalila natančnosti rakete Ariane 5, čeprav je pred izstrelitvijo postalo jasno, da so v Webba tudi natočili več goriva od prvotnih napovedi.
Video: Ponazoritev tirnice pri L2
Svetovna znanstvena skupnost si je oddahnila. Tveganje za odpoved tega ali onega je bilo v zadnjih 30 dnevih resnično veliko. Znana je številka o 344 ključnih točkah: odpoved ene same bi ugonobila teleskop. Na tnalu pa so bili 30 let dela, dobrih devet milijard evrov, pričakovani znanstveni preboji, pa tudi usoda prihodnjih Nasinih projektov. Če bi agencija zamočila ta projekt, bi ji politika podpisala naslednji veliki račun?
Vabilo bralcem
Seveda ni še vsega konec. Teleskop je res postavljen, a zdaj je treba zbuditi, preveriti in umeriti tiste ključne naprave, zaradi katerih misija sploh obstaja – zrcala in znanstvene instrumente. 18 kosov primarnega ogledala so sicer "grobo" že postavili na svoje mesto, bolj fine, nanometrske prilagoditve sledijo v prihodnjih mesecih. Nanometer je milijardinka metra. Za ponazoritev: list papirja je debel približno 100.000 nanometrov. Segmenti ogledala morajo enovito usmerjati svetlobo v sekundarno ogledalo in nato naprej do instrumentov. To bodo uvodoma preverjali z opazovanjem Soncu podobne zvezde HD 84406, ki je 241 svetlobnih let stran v ozvezdju Velikega medveda. Da bo teleskop polno uporaben, se bo moral tudi močno ohladiti, tako pasivno, s sevanjem odvečne toplote, kot aktivno z notranjim hladilnikom na helij. Večina instrumentov mora doseči -233 stopinj Celzija, najobčutljivejši MIRI pa -266 stopinj. V notranjosti observatorija je trenutno -211 stopinj Celzija. (Temperatura zunanje plasti senčnika znaša 54 stopinj Celzija.) Ko bo vseh 18 segmentov pravilno fokusiranih, bo zvezda HD 84406 presvetla, zato bodo izbrali druge tarče.
Umerjanja bodo trajala predvidoma prihodnjih pet mesecev, znanstvena opazovanja se bodo s polno paro začela predvidoma poleti. Česa se bo najprej lotil? Seznam uvodnih tarč je na voljo tukaj.
Video: Več podrobnosti na totedenski Nasini konferenci
2. Druga stopnja Falcona 9 bo treščila v Mesec
Tudi naslednja novica je povezana z Lagrangeevimi točkami. Tokrat z enko: L1. Tja je namreč leta 2015 SpaceX-ova raketa Falcon 9 pognala sondo DISCOVR (ličen posnetek sonde na povezavi levo). Izstrelitev je bila uspešna, a je tudi preizkušala meje zmogljivosti rakete. Druga stopnja po oddaji tovora ni imela dovolj goriva, da bi se lahko pognala nazaj v ozračje. Pa tudi dovolj hitra ni bila, da bi lahko zapustila Zemljino tirnico, zato je zadnjih sedem let krožila okoli nje. Odisejada se bo kmalu končala, poroča medij ArsTechnica. Druga stopnja Falcona 9 in Mesec si bosta v prihodnjih nekaj tednih križala pot. Obstaja visoka verjetnost trka. Do neke mere gre za smetenje Lune, a sond in stopenj je v Mesec trčilo že veliko. Agencije zato dogodek obravnavajo kot znanstveno priložnost. Ob trku bo namreč nastal krater, oblak prahu bo vseboval tudi podpovršne plasti Lune. Okoli Lune leteče sonde ga bodo motrile in preverile kemično sestavo. Zanima jih predvsem, koliko vode je v lunarni prsti, kar je pomembno z vidika kitajsko-ruskih načrtov o lunarni vasici in ameriško-evropskega programa Artemis.
Dogodek je pritegnil širšo pozornost svetovnih medijev, nekateri so poskrbeli za prav zabavne naslovnice (primer).
O večkratni uporabnosti
SpaceX namerava v prihodnjih nekaj dneh v nebo poslati kar tri Sokole 9, letos pa vsega skupaj opraviti 52 izstrelitev teh raket. To je v povprečju ena na teden, neverjetna številka za rakete. Več o SpaceX-u in trendu večkratne uporabe raket v tokratni epizodi podkasta ApolloLajka:
3. S tovorom se je vrnil Zmaj
V ponedeljek je v morju pri Floridi (ZDA) pristala ameriška vesoljska tovorna ladja Dragon (SpaceX). Z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) se je odklopila v nedeljo. Nazaj je prinesla 2,2 tone tovora.
Na MVP-ju je bil Dragon v okviru misije CRS-24 priklopljen 32 dni (poglavje 2).
Video: Odklop in odhod Dragona
4. Pomembne kitajske kapacitete v orbiti
Tudi Kitajska ima odslej satelite "mehanike". Njen satelit Shijian-21 se je namreč približal odsluženemu satelitu Beidou-2 G2, se nanj priklopil in ga nato odnesel v višjo, t. i. pokopališčno tirnico, ki je nad geostacionarno.
To so doslej počeli le Američani, natančneje podjetje Northrop Grumman, od leta 2020 naprej (poglavje 4, poglavje 5).
Tovrstna tehnologija se lahko uporablja v številne namene. Na prvem mestu je čiščenje neba. Sateliti se lahko odpeljejo na pokopališče ali preusmerijo v atmosfersko uničenje. Na drugem mestu so popravila in vzdrževanje satelitov. Na tretjem pa je orbitalni spopad: satelit ene države se lahko prilepi na "sovražni" satelit in ga nevtralizira. Glede na razvoj dogodkov najbrž ni daleč čas, ko bodo takšne spojitve pogoste.
Video: Ponazoritev početja
5. Dolgi pohod rutinsko
V sredo ponoči po našem času je bila iz izstrelitvenega središča Juiquan izstreljena raketa Dolgi pohod-4C. Na višino 600 kilometrov je ponesla dva satelita za opazovanje Zemlje, poroča SpaceNews.
Video: Kratek videopovzetek dogodka
6. Dolgotrajnejša prisotnost tekoče vode na Marsu
Raziskovalci so na podlagi podatkov Nasine sonde MRO (Mars Reconnaissance Orbiter) ocenili, da je po Marsu voda tekla še milijardo let dlje od dozdajšnjih domnev.
Najširše sprejeti model razvoja Marsa pravi, da je tekočo vodo izgubil pred tremi milijardami let.
Znanstveniki z ameriške univerze Caltech so poiskali sledi klorovih soli na površju Marsa. Te nanose je za seboj pustila tekoča voda. Starost so ocenili s pomočjo površja, gostote kraterjev. Manj kot je kraterjev, mlajše je, piše v sporočilu za javnost. Tako so ugotovili, da so reke tekle še pred dvema milijardama let. To bo znova podžgalo razprave o preteklih okoliščinah na Marsu in morebitnih za razvoj življenja ugodnih razmerah.
Raziskava je objavljena v AGU Advances.
7. Morda so odkrili novo podvrsto magnetarja
Skupina avstralskih astrofizikov meni, da je našla ultradolgo periodični magnetar. To je vesoljsko telo, ki so ga teoretično napovedali pred desetletji.
Raziskovalci so preučevali arhivske podatke nizkofrekvenčne radijske opazovalnice MWA. V njih so našli izvor radijske svetlobe, ki je utripal med januarjem in marcem 2018. Utripi so se pojavljali na 18 minut, trajali pa so med pol minute in minuto, piše v sporočilu za javnost. Po izračunih so prihajali z razdalje 4000 svetlobnih let, torej iz notranjosti domače Galaksije. Česa takšnega teleskopi še nikoli niso zaznali. Telo so poimenovali GLEAM-X J162759.5-523504.3.
Zakaj pa menijo, da je to ultradolgo periodični magnetar? Da bi to lahko pojasnili, moramo najprej pogledati, kaj je nevtronska zvezda.
Nevtronska zvezda nastane, ko se sredica zvezde z maso med 10 in 25 Sonci sesede vase in zelo zgosti, tako zelo, da se atomi razbijejo, elektroni in protoni se spojijo v nevtrone. Žlička te snovi naj bi imela maso več milijard ton, gostejše so le še črne luknje. Od sesedanja sredice masivne zvezde ostane le še od 10 do 20 kilometrov velika kepa nevtronov, ki se zaradi ohranitve vrtilne količine zelo hitro vrti, a skozi čas upočasnjuje.
Nevtronske zvezde svetijo različno. Nekatere skozi magnetna pola pošiljajo snopa močne svetlobe. Ni nujno, da sta poravnana z osjo vrtenja. Če tak snop moli približno proti Zemlji, jo lahko občasno ujame, kar vidimo kot pulze svetlobe. Zato se imenujejo pulzarji. Nevtronske zvezde so tudi ogromni dinami in ustvarjajo magnetno polje. Nekatere izmed njih imajo posebno močno magnetno polje, tudi tisočkrat bolj kot navadne nevtronke, zato jih imenujemo magnetarji. Ti so vir izbruhov rentgenske in gama svetlobe. Včasih je vzrok izbruha gama žarkov potres v nevtronski zvezdi.
Nevtronske zvezde se vrtijo zelo hitro, rekorderka se obrne kar 716-krat na sekundo, frekvenca večine pa je v razponu 1–10 na sekundo. Magnetarji so počasnejši: večina se okoli osi zavrti enkrat med eno in desetimi sekundami.
Da je GLEAM-X J162759.5-523504.3 magnetar, sklepajo iz majhnosti telesa in visoke polarizacije prejete radijske svetlobe (večina fotonov niha v isti ravnini). Možnost aktivnega galaktičnega jedra so zavrgli zaradi bližine. Nenavaden je le razmik med pulzi, zato naj bi zadeva bila ultradolgo periodični magnetar.
"Gre za vrsto nevtronske zvezde, ki se vrti počasi. Njen obstoj je bil teoretično napovedan," je sodeč po sporočilu za javnost izjavila Natasha Hurley-Walker z Univerze v Curtinu. "Nihče pa ni pričakoval, da bomo zaznali takšnega, saj nismo mislili, da bo tako svetel. Energijo magnetnega polja spreminja v radijske valove veliko učinkoviteje, kot kar koli smo videli doslej."
Lahko bi bila tudi supernova, a utripa prepočasi, lahko bi bilo aktivno galaktično jedro, a je preblizu. Lahko bi tudi bila zvezda bela pritlikavka, če slučajno krade snov drugi, sosednji zvezdi, a ta razlaga je manj verjetna.
Za dokončen odgovor bodo potrebna dodatna opazovanja, če se neznanka seveda še kdaj oglasi.
8. NA KRATKO
| Nasa je izbrala 12 ameriških izstrelitvenih podjetij, ki bodo v prihodnjih petih letih (vsa skupaj) prejela največ 300 milijonov dolarjev za izstrelitve, ki še niso napovedane. Gre za spodbujanje razvoja sektorja. Več tukaj. Evropska vesoljska agencija pa je na podobnem razpisu izbrala nemško podjetje Isar Areospace, ki bo prejelo 10 milijonov evrov. | Na Kitajskem je vzniknilo še eno zasebno raketno podjetje, ki je objavilo načrte za večkrat uporabne rakete, sumljivo podobne Falconu 9 in Falcon Heavyju. | Evropski voditelji bodo 16. februarja razpravljali, kako "prižgati ogenj" evropskih vesoljskih ambicij. Ali z besedami nemškega astronavta Alexandra Gersta: odločali se bodo o tem, ali bo Evropa relevanten dejavnik pri prihodnjem raziskovanju vesolja. Več tukaj. |
| Sporazumom Artemis se je pridružil tudi Izrael. Več tukaj. | Začela se je proizvodnja osrednje stopnje rakete Ariane 6. Več tukaj. | Evropska sonda Solar Orbiter, sicer namenjena opazovanju Sonca, je šla skozi rep kometa C/2021 A1 Leonard. Več tukaj. |
| Roskozmos je objavil videoprenos, na katerem lahko v živo spremljate gradnjo njegovega novega sedeža. Več tukaj. | Kozmonavt Nikolaj Čub je imel težave s pridobivanjem vizuma za vstop v ZDA, kamor bi moral zaradi treninga pred odhodom na Mednarodno vesoljsko postajo. Zaplet je trajal kar nekaj časa, nazadnje pa so ZDA vizum izdale, razloga za zamik pa niso pojasnile. Zaplet je razjezil rusko stran. Čub bo na MVP odletel predvidoma spomladi prihodnje leto. | Ruski lunarni pristajalnik Luna-25 bo predvidoma izstreljen 23. julija letos, piše TASS. |
| Prvi modul nacionalne ruske vesoljske postaje ROSS bo izstreljen leta 2027, napoveduje Roskozmos. |
9. FOTO: Galaktični metulj
Zelo velik teleskop (VLT) na Evropskem južnem observatoriju (ESO) je ta teden izpostavil fotografijo galaksij NGC 4567 in NGC 4568, ki se počasi združujeta. Zaradi nam vidne oblike sta dobili vzdevek Metulj. Sta 60 milijonov svetlobih let stran. Združitve galaksij (meglenic, osvetij) so v vesolju nekaj običajnega. Domača Galaksija se bo predvidoma čez štiri milijarde let srečala s sosednjo Andromedo.
Drugi slovenski viri za vesolje
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
10. SKOK V ZGODOVINO: V ognju umrejo trije astronavti
Pred 50 leti se je zgodila prva ameriška vesoljska tragedija. V kapsuli Apollo 1 so umrli trije astronavti: Gus Grissom, Ed White in Roger Chaffee.
Nesreča se je zgodila med pripravami na prvo izstrelitev vesoljske ladje Apollo na raketi Saturn IB z ljudmi na krovu. Posadka je bila v vesoljski ladji, a še na izstrelišču. Skupaj z vesoljskim središčem so preizkušali komunikacije in vadili procedure. Nenadoma so v nadzornem središču slišali: "Požar! Spravite nas ven!" In nato krike, ki pa niso trajali dolgo. Prihitelo je podporno osebje in naletelo na niz eksplozij. Posadke ni bilo mogoče rešiti.
Poznejša preiskava je pokazala, da so Američani v vesoljski tekmi s Sovjeti preveč hiteli. Prva različica vesoljske ladje Apollo je imela stotine šibkih točk, nedoslednosti in nedomišljenosti. Obstaja celo fotografija posadke, ki okoli makete Apolla 1 kleči s sklenjenimi rokami v molitev.
Kriva je bila kombinacija dejavnikov. Uporabljali so 100-odstotno kisikovo atmosfero. V kapsuli ni manjkalo gorljivih materialov. Kaplja čez rob pa so bile nezaščitene žice. Preiskovalci so ugotovili, da je najbrž nekdo stopil na žice in poškodoval izolacijo. Med testom je nastal kratki stik, ogenj se je v nekaj sekundah razširil in zajel prostor. Še zadnji dejavnik: oblikovanje lopute. Posadka se je nemudoma spravila k delu (kar so pokazali položaji njihovih zoglenelih teles), a za odprtje lopute je bila potrebna kar minuta. Poleg tega se je odpirala navznoter in ob hitrem dvigu tlaka zaradi ognja jo je bilo nemogoče odpreti. Posadka se je najbrž hitro zadušila.
Chaffee je še pred nesrečnim dogodkom pozval javnost, naj ob morebitni njihovi smrti ne odpove vesoljskega programa. Nasa ga je sicer ustavila za eno leto. V tem času so vesoljsko ladjo zasnovali na novo, kar se je izkazalo za pravilno potezo. Med strokovnjaki prevladuje mnenje, da bi se nesreča zgodila prej ali slej in da je dogodek celo rešil ameriški vesoljski program.
Tega sicer ne bomo nikoli zagotovo vedeli. A neuradno naj bi bili prav Grissom, White in Chaffee namenjeni prvi človeški odpravi na Luno.
Podrobneje o dogodku tukaj.
Video: Nasin spominski posnetek
NA VIDIKU
Sobota, 29. januar- Falcon 9 - CSG-2 - prenos v živo nocoj ponoči
Nedelja, 30. januar - Falcon 9 - Starlink
Sreda, 2. februar - Falcon 9 - NROL-87
Četrtek, 3. februar - Sojuz 2 - tajni tovor
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje