"Možgani so podstat vsega, kar smo, kar zmoremo, so tudi največja skrivnost, s katero se ne spopadamo samo znanstveniki. Pravzaprav nam tudi v vsakodnevnem življenju manjka informacij o tem, kako pravzaprav delujejo in kako jih lahko spodbudimo, da delujejo bolje oziroma jih na neki način oskrbimo z vsem, kar potrebujejo, da so dolgo zdravi in nas ohranjajo sposobne za življenje," je o možganih in pomenu širjenja znanja o njih razmišljala Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. "Vse to, kar počnemo, vse to znanje, je postavljeno na preizkušnjo in dobi svoj resen pomen, ko ga družba osvoji, ko postane neposredno koristno za vsakodnevno življenje ljudi."

Se zavedamo, kako ranljivi so?
"Možganov in vsega, kar nam predstavljajo in prispevajo k življenju, se zares težko zavedamo," je povedala profesorica, ki je poudarila tudi, da je na pohodu globalna epidemija neprenosljivih kroničnih bolezni, katere velik del predstavljajo motnje v delovanju možganov. To postaja vse večja težava tudi zaradi staranja prebivalstva, hkrati pa se večajo stroški za posredno in neposredno oskrbo. Ti po podatkih spletne strani Evropskega sveta za možgane v Evropi od januarja letos že presegajo 514 milijard evrov.

Kakšne vzorce vidite, če zaprete oči?
Geometrijski vzorci in igra svetlobe, ki jo zaznavamo tudi takrat, ko imamo oči zaprte, se imenujejo fosfeni. O njih je govorila prva v nizu radijskih oddaj Možgani na dlani, nevron pred mikrofon, ki je v tem tednu pripotovala do svoje stote epizode. Kot je v njej pojasnil Marko Hawlina, predstojnik katedre za oftalmologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, se lahko pojavljajo v več oblikah. Gre za nekakšno "pravo malo igro med mrežnico in možgani". Pri tem so zelo pomembni tudi tako imenovani biofotoni oziroma delčki svetlobe, ki ne nastanejo mehansko, ampak z biološkimi procesi. Fosfeni se lahko pojavijo spontano, lahko pa jih sprožimo, na primer, če si mencamo oči. Že sredi 50. let prejšnjega stoletja naj bi nemški raziskovalec Max Knoll odkril, da s stimulacijo različnih delov možganske skorje, ki je odgovorna za vid, lahko "prikliče" točno določene fosfene, ki jih pacient zazna. To pa je še posebno izziv za prihodnost in predvsem za pomoč tistim, katerih vid je poslabšan oziroma ne vidijo.
100 milijard razlogov za radovednost
"V stotih epizodah smo nanizali več kot 800 minut zgodb o možganih. Pred slabima dvema letoma smo na Prvem v četrtkovih jutrih začeli to radijsko potepanje v svet naših nevronov in odzivi vseh tistih, ki sodelujejo, nas spremljajo in poslušajo, so zelo lepi," je povedala Mojca Delač, avtorica oddaje, v kateri je sodelovalo že več kot 60 slovenskih in 30 tujih strokovnjakov z različnih področij raziskovanja možganov: "Z njihovo pomočjo na poljuden način brskamo po svetu nevroznanosti, skušamo pojasniti fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledimo novostim v raziskovanju možganov, raziskujemo delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbimo tudi za jutranjo 'možgansko rekreacijo'." V naših možganih je približno 100 milijard nevronov in ob vseh povezavah in omrežjih, ki se ob tem prepletajo in spletajo, radovednosti in vprašanj zagotovo ne bo zmanjkalo.

Avdio: Jubilejna 100. epizoda oddaje Možgani na dlani je bila znova priložnost za razmislek o možganih in vsem, kar počnejo. V njej so se spomnili tudi 120-letnice prve uporabe besede sinapsa.