Geni, ki so specifični spolu, bolj verjetno nosijo tudi mutacije. Foto: Pixabay
Geni, ki so specifični spolu, bolj verjetno nosijo tudi mutacije. Foto: Pixabay
laboratorij
Čeprav je genska zasnova moških in žensk skoraj identična, se razlika izraža v neverjetni množici variacij. Foto: Reuters



Šmuel Pietrokovski in Moran Geršoni sta v svoji raziskavi pregledala okoli 20.000 kodirajočih genov in jih razvrstila po spolu, piše portal ScienceDaily. Pri tem jima je uspelo identificirati okoli 6.500 genov, ki so se izražali drugače glede na spol v vsaj enem izmed tkiv.

Tako sta odkrila gene, ki so se močno izražali v koži moških, zaradi česar so ti bolj poraščeni. Močneje so se v moških npr. izražali tudi geni za gradnjo mišic, medtem ko so bili pri ženskah bolj izraženi geni za shranjevanje maščob. Tudi pri mlečnih žlezah je bila pri moških izražena zgolj polovica genov v primerjavi z ženskami.

Manj očitno je bilo po drugi strani odkritje genov, ki se izražajo le v levem srčnem prekatu žensk. Eden izmed teh genov je povezan tudi z vsrkavanjem kalcija, njegovo izražanje pa z leti močno upade. Raziskovalca domnevata, da je dejaven v ženskah do menopavze in jim do takrat varuje srce, nato pa se začnejo srčne bolezni in osteoporoza pojavljati v večji meri. Prav tako edinstven ženskam je bil gen, ki se izraža v možganih žensk in za katerega menita, da bi jih lahko bolje ščitil pred parkinsonovo boleznijo. Tudi v jetrih sta odkrila gen, odgovoren za presnovo zdravil, ki dokazuje, da se moški in ženske na zdravila odzivamo drugače.

Več prenosov mutacij v moških genih
Poleg tega sta odkrila še eno zanimivo lastnost. Pogledala sta, kakšna je nagnjenost k nabiranju mutacij, da bi videla, ali je pri katerih izmed genov, ki so značilnejši za en oz. drugi spol, selekcija močnejša, se pravi, ali so mutacije dopuščene ali se jih izloča. Presenetljivo sta ugotovila, da je selekcija pri spolno specifičnih genih precej šibkejša, zlasti pri moških.

Razlogi za to niso povsem jasni, sta pa Pietrokovski in Geršoni morebitno razlago iskala v teoriji spolne evolucije iz 30. let preteklega stoletja, ki pravi, da je preživetje vrste bolj odvisno od ustreznih samic, ki lahko rodijo omejeno število potomcev, kot od moških, ki teoretično lahko zaplodijo veliko večje število potomcev. Genske napake, ki so škodljive zgolj moškim, so zato lahko bolj dopustne.

Raziskava je tako pokazala, da se bodo mutacije z večjo verjetnostjo prenesle v genih, ki so spolu bolj edinstvene, pa tudi, da je treba več pozornosti nameniti razumevanju, kateri geni povzročajo bolezni v moških in ženskah in kako se ti odzivajo na terapije.