Raziskovalci so žabico z latinskim imenom Paedophryne amauensis našli dobro skrito v njenem naravnem okolju, plasteh odpadlega listja na tleh gozdnate pokrajine, sočasno pa so odkrili tudi njeno malce večjo sorodnico Paedophryne swiftorum.

A najti nekaj tako majhnega še zdaleč ni bila lahka naloga, v predstavitvi novoodkrite živalske vrste v znanstveni reviji PLoS One priznava vodja raziskovalne ekipe Chris Austin z univerze v Louisiani. Žabice se namreč (tudi zaradi svoje majhnosti) lahko skrijejo med že rahlo predelano listje, poleg tega pa ne spuščajo takih zvokov, kot smo jih sicer vajeni od žab, ampak se oglašajo z brenčanjem, podobnem tistemu, s katerim nase opozarjajo žuželke.

In v vrečki so začele skakati žabice ...
"Gozdovi na Novi Gvineji so ponoči izjemno glasni, in ko smo poskušali smo posneti žabje klice, smo postali pozorni še na neke druge glasove," dogajanje opisuje strokovnjak in dodaja, da je bilo najti te neznane živalce precej zahtevno: "Bila je tema in te stvarce so tako neverjetno majhne, zato smo po nekaj neuspelih poskusih, da bi jih našli, zagrabili celo pest pregnitega listja in ga vrgli v plastično vrečko. In nato smo osupli opazili, da okoli skačejo majcene žabice."

Celoten rod Paedophryne so našli šele pred kratkim. Gre za raznoliko skupino živalskih vrst, ki jim je skupna velikost (oz. majhnost) in ki živijo na različnih lokacijah v tropskih gozdovih Papue Nove Gvineje, je po poročanju BBC-ja pojasnil profesor Austin ter dodal: "Živijo v relativno debeli plasti odpadlega listja v tropskih gozdovih v nižjih nadmorskih višinah novogvinejskih otokov in se prehranjujejo z neverjetno majhnimi insekti, ki so veliko manjši od žuželk, ki jih načeloma jedo žabe."

Poleg naravnih sovražnikov žab so ta bitja verjetno plen tudi za relativno majhne nevretenčarje, ki žab načeloma ne uživajo, o prvih ugotovitvah glede življenjskih navad in cikla malih žabic še pravi raziskovalec ter med naravnimi sovražniki minižab omenja tudi škorpijone.

Do zdaj najmanjša brazilska zlata žaba
Zanimivo je, še izpostavlja, da tudi drugod po svetu v podobnih okoljih (tropski gozdovi, visoka vlažnost, debela plast odpadlega listja, ki je že v "postopku" predelave) živijo podobno majhne živali. Za najmanjšo žabo je do odkritja rodu Paedophrynes tako veljala brazilska zlata žaba (Brachycephalus didactylus), malce večja od nje pa je njena kubanska "sorodnica" Monte Iberia Eleuth oz. Eleutherodactylus iberia, obe pa v dolžino merita manj kot en centimeter.

Raziskovalci domnevajo, da se v gozdovih Papue Nove Gvineje in Madagaskarja skriva še največ nepoznanih vrst živali, ker so ta območja precej obsežna, težje dostopna in posledično neraziskana.