Propad ruske misije na Luno in zmagoslavje Indijcev

1. Indijski robot pristal na Luni

Indijski Čandrajan-3 (Chandrayaan-3) je v sredo uspešno pristal na Luni. Indija je postala četrta država sveta s tem dosežkom, po ZDA, Sovjetski zvezi in Kitajski, in če odštejemo zadnjo, potem se je zadnji uspešen pristanek zgodil pred skoraj 50 leti, kar kaže na zahtevnost podviga, ki so ga v Indiji bučno proslavili.

Vesoljsko plovilo Čandrajan-3 je bilo izstreljeno sredi julija na raketi LMV3 (poglavje 1). Nekaj tednov je potrošilo za podaljševanje tirnice okoli Zemlje, dokler ni 5. avgusta doseglo Meseca in smuknilo v njegovo orbito. Še dodatna dva tedna je opazovalo površje, preverjalo delovanje instrumentov in izvajalo orbitalne manevre. Nato se je pogonski odsek vesoljskega plovila ločil od pristajalnika Vikram. Ta je 23. avgusta z višine 30 kilometrov opravil 19-minutni spust. Pristal je na širšem območju južnega pola v bližini kraterja Manzinus U. Z Vikrama je zlezlo 27-kilogramsko vozilo Pragjan in opravilo prvih osem metrov poti.

Vikram in Pragjan bosta delovala predvidoma 14 dni, dokler ne pade lunarna noč. Takrat bosta zaradi teme in nizkih temperatur predvidoma ugasnila. V vmesnem času bosta merila temperaturo, toplotno prevodnost, tresenje in kemično sestavo površja, pa še gostoto plazme v okolici. Podrobneje o znanstvenih instrumentih tukaj.

Evropska vesoljska agencija je prispevala komunikacije prek svojega omrežja anten.

Video 1: Celoten posnetek pristanka

Video 2: Posnetek kamere na Čandrajanu-3

Video 3: Posnetek pristanka in proslavljanja v nadzornem središču

Popravni izpit

Indija bo prihodnjo soboto izstrelila sondo za opazovanje sonca Aditja-L1.

Indija je tako uspešno opravila popravni izpit po prejšnji misiji Čandrajan-2 (Chandrayaan-2), na kateri sta istoimenska pristajalnik in rover treščila ob tla, domnevno zaradi programske napake, ki ju je napačno obrnila in povzročila, da sta proti tlom celo pospeševala. Na misiji Čandrajan-2 se je sicer dobro obnesel orbiter (zato novega na trojki ni bilo). Prva indijska lunarna misija je bila Čandrajan-1 (2008), obsegala je zgolj orbiter, ki je leto in pol motril površje, iščoč vodni led.

Politična nota

Že prihodnji teden bo izstreljen japonski lunarni pristajalnik SLIM. SLIM je bil nared že pred leti, a je moral čakati zaradi zamude na japonskem vesoljskem teleskopu XRISM, ki bo izstreljen na isti raketi. SLIM je namenjen preizkusu ciljanega pristanka (do 100 metrov natančnosti).

Indija je s tem malce zmanjšala zaostanek za azijsko konkurentko Kitajsko. Ta je namreč v zadnjih 15 letih opravila kar pet lunarnih misij s 100-odstotnim uspehom in med drugim pridobila vzorec lunarnega materiala. Indija je uspeh tokrat nujno potrebovala.

Zadeva ima poleg znanstvene tudi izrazito politično noto in meri na bujenje narodnega ponosa. Na to je kazalo rajanje ne samo v nadzorni sobi (tvit desno), temveč širše po Indiji, na družbenih omrežjih in v politiki; in tudi po tem, da je nekega indijskega komika zaradi šale na račun Čandrajana-3 obravnavala policija.

Za zahodne razmere je bil nenavadno politično obarvan sam prenos pristanka. V ključnih minutah smo lahko zrli v obraz indijskega premierja Narendre Modija, ki je bil prilepljen čez kakšno tretjino zaslona. Režiser – ali kdo nadrejeni – je očitno ocenil, da je politik, ki strmi in nerodno maha z zastavico, skoraj tako pomemben kot Čandrajan-3.

V preteklih štirih letih so propadli trije poskusi pristanka na Luni (Berešit, Čandrajan-2, Hakuto-R). Kitajska je v preteklem desetletju opravila misije Čang'e 2, 3, 4 in 5.

2. Rusom zunaj nižje Zemljine orbite ne gre

Precej slabše se je le nekaj dni pred Čandrajanom odrezala ruska sonda Luna-25. Silovito je treščila v površje in tako nadaljevala niz spodletelih ruskih medplanetarnih misij od razpada Sovjetske zveze.

Luna-25 je bila izstreljena 11. avgusta na Sojuzu-2 z vrhnjo stopnjo Fregat. Do Lune je prispela v zgolj petih dneh. Dodaten teden je potrošila za manevriranje in druge priprave na spust. Težko pričakovani pristanek v bližini južnega pola pri kraterju Bugoslavski naj bi opravila 21. avgusta, torej dva dni pred Indijci.

A ni šlo. V petek ob 13.10 po našem času so sondi naložili, naj prižge pogon in zniža tirnico. To je bilo zadnje znižanje pred načrtovanim pristankom. Sedem minut pozneje so izgubili stik. Ruski inženirji so še do nedelje upali in čakali na povratni signal, pri čemer jih je oviral primanjkljaj ruskega globalnega omrežja komunikacijskih anten. V nedeljo je Roskozmos sporočil, da je Luna-25 trčila v Luno.

Kaj je šlo narobe? Sonda bi morala prižgati pogon za 84 sekund, a ga je v resnici za 127 sekund. Tako tirnice ni znižala na nekaj deset kilometrov nad tlemi, ampak kar v tla. V krater Pontecoulant G je padla ob 13.18.

Zakaj je motor deloval dlje, ni jasno. Na mizi ostajata morebitna napaka v programski opremi, ventil, ki se ni zaprl ... Vprašanje je, ali bomo z vzrokom sploh kdaj seznanjeni, ker je Roskozmos precej manj odprt kot zahodne vesoljske agencije.

Vsekakor je to bil precej žalosten dan za vse ruske vesoljske navdušence, pa tudi za tiste zunaj Rusije, ki vojni v Ukrajini navzlic verjamejo, da je raziskovanje vesolja povezovalna dejavnost. Je pa res, da so se številni izmed njih oddahnili, z argumentom, da bi rusko politično vodstvo uporabilo uspešen pristanek za krepitev svoje moči.

Razočaranje je najbrž bilo posebej globoko v ruskih inštitutih, kjer so si po nizu propadlih projektov obetali prvo medplanetarno sondo v sodobni Rusiji.

Izid vseeno ni bil povsem nepričakovan. Pristanek na Luni je še danes zahteven, kar kažejo številni propadli poskusi v zadnjih letih. Tudi to, da se Rusija s tem ni ukvarjala že 50 let, ni pripomoglo. To naj bo lekcija za naprej, je poudaril vodja Roskozmosa Jurij Borisov. "Lunarnega programa ne smemo pod nobenim pogojem prekiniti. To bi bila napaka. Mislim, da je prav 50-letna prekinitev lunarnega programa ključni vzrok za neuspehe. Na novo moramo izmojstriti potrebne tehnologije in seveda na višji tehnološki ravni," je izjavil po poročanju TASS-a.

"Za prve uspešne pristanke Sovjetske zvezde in Združenih držav je bilo potrebno celo desetletje," je spomnil.

Dolga zgodovina Lune-25

Ob tem je treba omeniti, da ima tudi Luna-25 dolgo brado in ni ravno nastala v naglici. Zasnovali so jo že v 90. letih. A tedaj je bil ruski vesoljski program v razsulu zaradi propada Sovjetske zveze in ruske gospodarske krize, ki je osušila proračun. V novem tisočletju so misijo poskušali sešiti skupaj z mednarodnim sodelovanjem, najprej z Japonci, nato z Indijci, kar je padlo v vodo. Po katastrofi odprave Phobos-Grunt leta 2011 sta sledila precejšnje preoblikovanje koncepta in dejanska izdelava, ki je trajala celotno prejšnje desetletje. V 20. so sledili izdatna testiranja in menjave nekaterih delov zaradi najdenih napak ali pa zaradi zahodnih sankcij. Datum izstrelitve se je nenehno zamikal, dokler ga letos poleti niso vendarle zacementirali. A kot kaže, niti leta testiranj niso bila dovolj.

Po strokovnih medijih je brati ugibanja, da vzrok nesreče tiči v hitenju čisto na koncu, saj naj bi politično vodstvo želelo prehiteti Indijce. Teh ugibanj najbrž nikoli ne bo mogoče preveriti.

Neizpolnjen sen sodobne Rusije

Luna-25 je zaokrožila tri desetletja propadlih medplanetarnih misij. Spomnimo. Leta 1988 je Sovjetska zveza izgubila stik s sondama Fobos 1 in Fobos 2, ki bi morala preučevati Marsovo luno Fobos. Prvo je ugonobila napaka v programski opremi, ki je izključila sistem za orientacijo, z drugo pa so nepojasnjeno izgubili stik 200 kilometrov pred Fobosom. Popravni izpit so opravljali leta 1996 z Marsom 96, velikopotezno misijo s kar dvema pristajalnikoma, dvema penetratorjema in obsežnim testiranjem, a je zatajila raketa. Mars 96 ni nikoli zapustil Zemljinega ozračja. Odprto rano so znova poskušali zapreti leta 2011 s projektom Fobos-Grunt, kjer so za sodelovanje pridobili tudi Kitajce, a je sanjam usoden udarec spet zavdala tretja stopnja rakete. Rusija obenem že dolgo razvija vrnitev na Venero, planet, kjer je Sovjetska zveza v kozji rog ugnala tudi Američane in kot edina večkrat dosegla tla. Ta misija pa je v večnih vicah. Tako je Rusija še naprej velesila na področju človeških potovanj v nizkozemeljsko orbito, sen o raziskovanju oddaljenega Osončja pa ostaja neuresničen.

To še ne pomeni, da je nedosegljiv. Ruski inženirji so se iz napak najbrž marsikaj naučili, lekcije pa utegnejo udejanjiti v naslednjih lunarnih misijah. Roskozmos snuje serijo sond Luna-26, 27 in 28, ki naj bi druga za drugo letele od leta 2027 naprej, morda celo prej. Obeta si tudi skupno raziskovanje Lune s Kitajci v okviru gradnje lunarne raziskovalne baze v prihodnjem desetletju. Kitajci so že sporočili, da ta neuspeh ni zamajal skupnih projektov. A Rusija se bo pri tem še naprej spopadala z velikima ovirama: zahodnimi sankcijami, ki so onemogočile dostop do visokotehnoloških komponent, in s trdovratnim krčenjem proračuna Roskozmosa.

Brez spremembe vedenja v mednarodni skupnosti in brez povišice je počasen zaton ruskega vesoljskega programa neizogiben.

3. Dijak Peter Andolšek na mednarodni olimpijadi okronan za najboljšega mladega astronoma

Slovenska ekipa se z mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, ki je potekala na Poljskem, vrača z eno zlato, dvema srebrnima, eno bronasto medaljo in pohvalo. Skupni zmagovalec olimpijade pa je Peter Andolšek, dijak Gimnazije Bežigrad.

"Bil je najboljši med najboljšimi. Poleg absolutne zmage je zmagal tudi v dveh od treh kategorij, v astronomskih opazovanjih in obdelavi astronomskih podatkov," so sporočili z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.

Andolšek je že tretje leto zapored prejel zlato medaljo, kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu tekmovalcu na olimpijadah iz znanja naravoslovnih ved. Tokrat pa je slavil kot najboljši mladi astronom na svetu, so dodali.
V desetih letih, odkar se tekmovanja udeležujejo slovenski dijaki, ima Slovenija drugič skupnega zmagovalca. Leta 2017 je na Tajskem zmago dosegel Aleksej Jurca. Gre za izjemen dosežek, ki ne uspeva niti najmočnejšim ekipam na svetu, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na letošnji olimpijadi so slavili tudi drugi člani ekipe. Žan Ambrožič z Gimnazije Kranj in Miha Brvar z Gimnazije Bežigrad sta prejela srebrni medalji, Žan Arsov, ki prav tako obiskuje Gimnazijo Bežigrad, je prejel bronasto medaljo, Marija Judež iz Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Novo mesto pa pohvalo.

Na 16. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike je sodelovalo rekordnih 50 držav s skupno okoli 250 tekmovalci. Olimpijada je neke vrste astronomski triatlon, na katerem so dijaki znanje preizkusili v teoretičnih in opazovalnih nalogah ter v obdelavi astronomskih podatkov.

Slovensko ekipo so vodili Vid Kavčič, Andrej Guštin in Dunja Fabjan. Pri državni selekciji, pripravah ekipe in izvedbi tekmovanja so sodelovali še Andreja Gomboc, Simon Bukovšek, Urban Razpotnik, Rok Kovač, Jon Judež, Ema Mlinar, Jakob Jurij Snoj in Ajda Erjavec. Astronomska tekmovanja ter priprave in selekcije astronomske olimpijske ekipe organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Olimpijada je potekala med 10. in 20. avgustom na Poljskem, kjer letos praznujejo 550. obletnico rojstva poljskega astronoma Nikolaja Kopernika. Naslednja olimpijada bo v Braziliji.

V studiu najboljši mladi astronom Andolšek

DRUGE VESOLJSKE NOVICE TEDNA:

Nasa in SpaceX sta na raketi Falcon 9 proti Mednarodni vesoljski postaji izstrelila vesoljsko ladjo Dragon Crew-7 z naslednjo posadko: Jasmin Moghbeli (Nasa), Andreas Mogensen (Esa), Satoshi Furukawa (Jaxa), Konstantin Borisov (Roskozmos). Borisov bo tudi novinar TASS-a. Priklop bo v nedeljo. Posnetek tukaj.	Rusija je medtem opravila oskrbo MVP-ja. Na raketi Sojuz-2.1a je v sredo izstrelila tovorno ladjo Progres MS-24, ta se je s postajo združila v petek. Dostavila je 2,5 tone goriva, potrebščin in eksperimentov. Posnetek izstrelitve tukaj, posnetek priklopa tukaj.	SpaceX je v torek na raketi Falcon 9 izstrelil 21 satelitov Starlink. Več tukaj, posnetek tukaj.
SpaceX je za nekaj sekund prižgal motorje na stopnji Super Heavy. Vseh 33 se jih je prižgalo, dva sta predčasno ugasnila. Stopnja bo uporabljena na drugem poletu celotnega sistema Starship, ki se utegne zgoditi že čez nekaj tednov.	Novozelandsko podjetje Rocket Lab je 40. izstrelilo raketo Elektron. Prva stopnja se je vrnila s padalom, pobrali so jo z morja. Eden izmed devetih motorjev Rutheford je bil znova uporabljen. Na naslednji izstrelitvi bo vseh devet motorjev "veteranskih". Rocket Lab tako napreduje pri tehnologiji večkratno uporabnih raket. Posnetek tukaj.	Prva izstrelitev nove ruske rakete Sojuz-5 bo 24. decembra 2025, piše TASS.
Kitajska je v petek z Juiquana (Juiquan) izstrelila raketo CERES-1 Y8 in uspešno dostavila satelit Kuanfu-02A v načrtovano tirnico, piše Šinhua (Xinhua). Posnetek tukaj. V ponedeljek pa je z istega izstrelišča sprožila raketo Dolgi pohod-4C, ki je ustrezno poskrbela za satelit Gaofen-12 04. Posnetek tukaj.	Nasa je objavila sveže posnetke sestavljanja vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman. Več tukaj.	Esina sonda Hera je naposled sestavljena. Več tukaj.
Evropska sonda Solar Orbiter je morda našla izvor Sončevega vetra. Več tukaj in v reviji Science.	Instrument MIRI na vesoljskem teleskopu James Webb prejema manj svetlobe od načrtovane. Nasa išče vzrok, več tukaj. Webb je sicer pred kratkim posnel planetarno meglico Prstan, več tukaj.	Vesoljski teleskop Chandra je v rentgenski svetlobi zaznal plimski raztrg zvezde 290 milijonov svetlobnih let stran od nas. Več tukaj in v članku revije The Astrophysical Journal Letters.
Nemški inštitut DLR je podrobneje predstavil zanimivo področje pri Marsovi gori Olympus Mons. Več tukaj.	Kitajski znanstveniki so s pomočjo radijskega teleskopa FAST odkrili novo obliko izpustov pulzarjev, piše Šinhua. Znanstveni članek je v Nature Astronomy.	Države članice Evropske unije se bodo pridružile prepovedi preizkusov protisatelitskega orožja, kaže dokument Združenih narodov.
V 85. letu starosti je umrl astronavt Karol Bobko. V vesolje je trikrat poletel v raketoplanih Space Shuttle.	V 76. letu starosti je umrl kozmonavt Aleksander Viktorenko. Štirikrat je poletel na vesoljsko postajo Mir.