Ameriški raziskovalci so predelali imunski sistem posameznih bolnikov tako, da se je osredinil natančno na vrsto raka, ki jih je prizadel. Takšno "živo" imunoterapijo so izvedli pri 29 bolnikih in kar pri 27 se je bolezen trajno ustavila, so sporočili s Centra za raziskovanje raka Fred Hutchinson (FH). Za sodelovanje so se lahko prijavili le tisti pacienti, katerih pričakovana življenjska doba je takrat znašala le še nekaj mesecev, naj bo zaradi neučinkovanja preostalih terapij ali pa zaradi ponovnega zagona bolezni. Poskus sam pa se je začel že leta 2013, kar pomeni, da so napoved krepko presegli.

Raziskava še vedno poteka, izidi niso objavljeni še v nobeni znanstveni reviji. Njeni avtorji so se odločili vmesne izsledke razkriti na letnem srečanju Ameriškega združenja za razvoj znanosti (AAAS).

Metodo zdravljena je 25 let iskal in razvijal Stanley Riddel. Pravzaprav poskus, o katerem poročamo, poteka zato, da se dokaže njeno varnost (ali nevarnost). Za zdaj kaže, da bo imunoterapija novi "svetilnik terapije proti raku", so zapisali na FH-ju. Da bi omejili previsoka pričakovanja pa so še dodali: "Tako kot kemoterapija in obsevanja pa ne bo reševala vseh težav."

Usmerjanje obrambe na določeni cilj
In kaj natančno so raziskovalci FH-ja, ki sodeluje z ameriškim državnim National Cancer Institute, sploh storili? Najprej so vsakemu posameznemu zdravljencu iz krvi odvzeli obrambne celice, bele krvničke. Te v telesu skrbijo za boj proti vsiljivcem, torej bakterijam in izrojenim celicam. Natančneje, FH-jevi raziskovalci so se osredinili na posebno vrsto belih krvničk, imenovano limfocit T. Ta skrbi za prepoznavanje tujkov v telesu in tako za odziv na nevarnosti, proti katerim je telo razvilo pridobljeno imunost.

Limfocit T potuje po telesu po krvi in išče tujke, ki jih že prej ujamejo posebne predstavitvene celice. Toda ko najde kakšnega, denimo poškodovano celico ali bakterijo, je ne napade. Najprej "pogleda", ali je res njegova "osebna" tarča, s preverbo antigena. Antigen je tisto, kar pri limfocitih sproži alarm, imunski odziv, in pri limfocitih T mora biti antigen le določene oblike. Znanstveniki so z limfociti T izvajali gensko inženirstvo: reprogramirali so jih v ubijalce rakavih celic. Nanje so namestili umetno sintetizirane molekule, s katerimi so določili, da prepoznajo antigen točno določenega raka - in ga napadejo.

Glede na konkreten vrsto raka, za katero je zbolel vsak posameznik, so njegove limfocite ustrezno prilagodili: akutna limfoblastna levkemija, nehodgkinov limfom in kronična limfocitna levkemija.

Hiter učinek
Pri akutni limfoblastni levkemiji so, kot omenjeno, po infuziji 27 od 29 pacientov izginile vse sledi raka v kostnem mozgu. 19 od 30 pacientov z nehodgkinovim limfomom je izkazalo delen ali popoln odziv na zdravljenje. Pri nekaterih bolnikih je infuzija poskrbela za izginotje tudi po kilogram tumorske mase v relativno kratkem času po vnosu učinkovine.

Prednost metode je tudi v tem, da se predelani limfociti T po vnosu v telo množijo sami - zdravilo je treba vnesti le enkrat, v nasprotju s ponavljajočimi se kemoterapijami, ki znova in znova zastrupljajo telo, upajoč, da se pri tem tumorji uničujejo hitreje. Na FH-ju so še zapisali, da so pri tem ubrali poseben pristop z dvema posebnima tipoma limfocitov T, ki je poskrbel za močnejši in trajnejši imunski odziv proti tumorjem.

Uničujoči stranski učinki
Limfociti T seveda lahko tudi sami, brez človeškega poseganja, najdejo spremenjene, torej rakave celice in sprožijo imunski odziv. Pogosto se zgodi, da rakave celice odpravijo tako zgodaj, da se tumor sploh ne razvije. Toda naravni odziv je včasih prešibak ali pa premalo vztrajen, da bi lahko premagal tuje tkivo. Limfociti T se lahko iztrošijo, še preden je tumor uničen, poleg tega rakavo tkivo skriva nekaj lastnih trikov, s katerimi se izogne "besu" telesa. Med drugim običajne uravnalne mehanizme, ki preprečujejo premočan imunski odziv. Na inštitutu FH so pojasnili, da je sveži uspeh rezultat dolgoletnega in počasnega umerjanja postopka - predvsem z vidika negativnih posledic.

Stranski učinki so namreč lahko hudi, poudarja ustanova, od poškodb živčevja, vročine do padca krvnega tlaka. Na začetku, ko odmerjanje še ni bilo dovolj rafinirano, je kar sedem pacientov potrebovalo oskrbo na intenzivni negi. Po poročanju BBC-ja sta dva pacienta umrla ravno zaradi premočne imunske reakcije. Takšni stranski učinki so lahko včasih še sprejemljivi, ko gre za ljudi blizu smrti in povsem brez drugih možnosti zdravljena, v drugih primerih pa ne. Na FH-ju sicer pravijo, da so skozi čas razvili metode s precej manj negativnimi posledicami in da že pripravljajo nove tipe spremenjenih celic, ki naj bi obetali še učinkovitejše zdravljenje. A dokler izidi ne bodo javno objavljeni in dostopni znanstveni srenji, da jih temeljito preveri, velja previdnost.