1. Rusija oskrbela MVP in nakazala namene po daljšem sodelovanju

Ruska vesoljska korporacija Roskozmos je v sredo z Bajkonurja na raketi Sojuz-2.1a izstrelila tovorno vesoljsko ladjo Progres MS-21. Ta je Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dosegla v petek in se priklopila na modul Poisk. Dostavila je 2,5 tone tovora, od tega 702 kilograma goriva, 420 kilogramov vode, 41 kilogramov dušika in še 1,3 tone različnih potrebščin, med njimi novoletna darila, piše TASS.

Priklopno mesto je že v ponedeljek izpraznila tovorna ladja Progres MS-19, ki je bila del Mednarodne vesoljske postaje od februarja (poglavje 2).

Video 1: Posnetek izstrelitve Sojuza-2.1a

Video 2: Posnetek priklopa Progresa MS-21

Video 3: Odklop in oddaljevanje Progresa MS-19

Roskozmos in vojaki

Sicer pa je Roskozmos še vedno vpleten tudi v vojaške dejavnosti Rusije v Ukrajini. Sodeč po sporočilu za javnost prostovoljcem, ki odhajajo na fronto, zagotavlja opremo. Več v pripetem videu in tukaj.

Prejšnji vodja Roskozmosa Dimitrij Rogozin je javno izrazil podporo vojni v Ukrajini tudi v imenu organizacije, napovedal delovanje po sloganu "vse za fronto, vse za zmago" in tudi na Mednarodno vesoljsko postajo vnašal vse bolj politično noto (poglavje 4).

Zahodni partnerji so po prihodu novega vodje Jurija Borisova upali, da se bo sodelovanje vrnilo v utečene profesionalne tirnice, a za zdaj kaže, da bo še naprej težavno.

MVP se vrača v mirnejše vode

Kljub temu je vse verjetneje, da bo Rusija nadaljevala dolgoletno sodelovanje pri Mednarodni vesoljski postaji. Pod Rogozinom so redno grozili z odhodom, pod Borisovom pa so napovedali, da se to ne bo zgodilo vse do začetka gradnje nove ruske vesoljske postaje ROSS, kar bo predvidoma leta 2028. Predsednik ruske vlade Mihail Mišustin je ta teden Roskozmosu dovolil sklepanje pogodb za polete na MVP do konca leta 2027 in tako dodatno potrdil napoved, piše TASS.

MVP o metanskih onesnaževalcih

Sicer pa je instrument EMIT, ki ga je julija na MVP dostavila vesoljska ladja Crew Dragon (poglavje 2), obrodil še več sadov. Nasa je na začetku oktobra na podlagi njegovih meritev izdala karto sestave mineralnega prahu, ta teden pa pregled velikih onesnaževalcev z metanom. Več tukaj.

2. Izstrelitev vojaškega satelita

Roskozmos je že v ponedeljek izstrelil raketo Sojuz-2.1b, z njo pa tri satelite Gonec-M in satelit Skif-D.

Sateliti Gonec-M so namenjeni mobilnim komunikacijam, od leta 2005 se jih je nabralo 25. Skif-D pa je del ruskega programa Sfera, v okviru katerega nameravajo postaviti konstelacijo 600 satelitov. Namenjena bo satelitskemu dostopu do medmrežja in opazovanju Zemlje. Več o obeh tukaj.

Video: Posnetek izstrelitve

3. OneWebi po novem letijo na indijskih raketah

Indijska vesoljska agencija ISRO je v nedeljo z Vesoljskega središča Satish Dawan izstrelila raketo LVM3. Raketa je v polarno tirnico na višini 601 kilometra dostavila 36 satelitov OneWeb s skupno maso 5,8 tone. Sateliti se bodo z lastnim pogonom na ksenon povzpeli do 1200 kilometrov.

OneWebi so namenjeni satelitskemu dostopu do medmrežja. V tirnici jih je 464 od načrtovanih 648. Britanski OneWeb jih je sprva izstreljeval v sodelovanju z evropskim podjetjem ArianeSpace, ki je zanje najemalo ruske Sojuze, po februarskem velikem napadu Rusije na Ukrajino pa je sodelovanje splavalo po vodi. ZDA in Evropa so proti Rusiji uvedle dodatne sankcije, Rusija je potegnila svoje osebje iz evropskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, zapovrh pa ni izstrelila pošiljke OneWebov z Bajkonurja in je tudi ni vrnila lastniku.

OneWeb se je tedaj znašel v velikih težavah. Ostal je brez prevoza v orbito, medtem ko njegov konkurent, ameriški SpaceX, urno polni konstelacijo Starlink s tisoči satelitov. A na "pomoč", seveda proti plačilu, je priskočil prav – SpaceX. Za zdaj so načrtovane tri izstrelitve OneWebov na Falconih 9. Alternativo so ponudili tudi Indijci s svojo raketo LVM3, ki je tako doživela svojo prvo komercialno izstrelitev.

LMV3 je sicer novo ime rakete, ki je doslej slišala na ime GSLV mk.3. Je najzmogljivejša indijska raketa, ki lahko v nizkozemeljsko tirnico ponese do deset ton tovora. Prvo stopnjo predstavljata stranska potisnika na trdo gorivo. Osrednja stopnja z dvema hidrazinskima motorjema Vikas se prižge šele na 41 kilometrih višine. Raketa je visoka 43,5 metra, široka štiri metre. Od leta 2014 je poletela petkrat, brez napak. Med drugim je leta 2019 proti Luni pognala misijo Čandrajan-2, namenjena pa bo tudi prihodnjim indijskim vesoljskim ladjam Ganganjan, pri čemer, mimogrede, igra pomembno vlogo Rusija.

OneWeb je v lasti indijske multinacionalke Bharti, britanske vlade, Softbanka in Eutelsata. Razkritje: Zavod RTV Slovenija, ki objavlja članek, ima v lasti delnice Eutelsata.

Video: Posnetek dogodka

4. Nov teden, star Falcon

SpaceX medtem zanesljivo in stabilno popolnjuje svojo konstelacijo Starlink, ki šteje že skoraj kot 2500 delujočih satelitov. Ta teden je z Vandeberga na zahodni obali ZDA poletel Falcon 9 s 53 Starlinki na krovu.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila osemkrat. Izstrelila je satelit Sentinel-6 (poglavje 4), sondo DART (poglavje 1) in šest misij Starlink.

Sicer pa bomo v ponedeljek priča prvi izstrelitvi trenutno najzmogljivejše rakete na svetu, Falcon Heavy, po letu 2019.

Video: Posnetek dogodka

5. Rusija bi lahko napadla zahodne satelite

Visoki predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Konstantin Voroncov je znova zagrozil, da bi lahko ameriški in drugi zahodni komercialni sateliti postali legitimna tarča ruske vojske, če se bo izkazalo, da sodelujejo v vojni.

"Kvazicivilna infrastruktura je lahko legitimna tarča za povračilni napad," je dejal Voroncov in dodal, da je zahodna uporaba takšnih satelitov za podporo Ukrajini "provokativna". "Govorimo o vpletenosti delov civilne vesoljske infrastrukture, vključno s komercialno, od ZDA do njihovih zaveznikov v oborožene spopade," je Voroncov povedal odboru Združenih narodov.

Ukrajinski vojski so v pomoč prav sateliti Starlink, pa tudi številni radijski sateliti, s katerimi lahko spremljajo premike ruskih enot.

Celoten prepis govora Voroncova tukaj.

Bela hiša se je odzvala z besedami, da bo odgovorila na vsak napad na ameriško infrastrukturo, ob času in na način, kot bo želela.

Rusija pred letom dni razstrelila satelit

Rusija je pred letom dni preizkusila svoje protisatelitsko orožje (poglavje 1), s katerim je uničila star sovjetski satelit Kozmos-1408. Rusko obrambno ministrstvo je tedaj zagotovilo, da ostanki raztreščenega satelita niso nevarni, a prav ta teden je morala Mednarodna vesoljska postaja dvigniti tirnico, da bi se izognila – delcem Kozmosa-1408. Vsaj tako pravi Nasa. Roskozmos v svojem sporočilu za javnost namreč Kozmosa-1408 ne omenja.

Razlog poškodbe prvega slovenskega satelita

Prav ostanki Kozmosa-1408 so poškodovali prvi slovenski satelit Trisat. Tako pravi vodja projekta Trisat, Iztok Kramberger, z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (poglavje 1). Trisat ima poškodovane sončne celice, zato mu je opešala proizvodnja električne energije.

Dolgoročna nevarnost

Uničevanje satelitov z razstreljevanjem bi lahko kaj kmalu povsem onemogočilo dostop človeštva do vesolja. En uničen satelit lahko ustvari tisoče delcev, ki potujejo pri visoki hitrosti, in ti lahko udarijo ob druge satelite, s tem pa sprožijo verižno reakcijo.

Rusija ni edina, ki je namenoma uničila satelit. Leta 2019 je to storila Indija (zadnje poglavje), leta 2007 Kitajska, leta 2008 pa ZDA (te so svoj prvi test opravile celo leta 1985). Kmalu po lanskem ruskem testu so ZDA sprožile pobudo prepovedi preizkušanja protisatelitskih orožij, ki se ji počasi pridružuje vse več držav. Je pa obenem res, da sta prav Kitajska in Rusija dalj časa predstavljali pobudo za preprečevanje oboroževalne tekme v vesolju, ki pa so se je ZDA otepale.

Vojaški sateliti so za vojsko pomembni, saj zagotavljajo nenehne komunikacije, določanje lokacije, vodenje izstrelkov in sledenje sovražnim enotam. Vojska je s satelitsko podporo precej učinkovitejša. Rusija je zdaj naredila jasno razmejitev med civilnimi in vojaškimi sateliti, zahteva, da se civilni ne uporabljajo v podporo vojaškim dejavnostim. Kako se bo to razpletlo, bo pokazal čas.

6. NA KRATKO:

7. Zemeljski mikroorganizem lahko na Marsu preživi tudi do 280 milijonov let

Sorodna novica Raziskava: zemeljski mikroorganizem lahko na Marsu preživi tudi do 280 milijonov let

Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, je ugotovila, da lahko eden najodpornejših zemeljskih mikroorganizmov na Marsu preživi tudi do 280 milijonov let, medtem ko je izpostavljen visokemu sevanju.

Znanstveniki so ugotovili, da v posebnih razmerah bakterija Deinococcus radiodurans preživi resnično astronomsko izpostavitev radioaktivnemu sevanju, ki je kar 28.000-krat višja od smrtonosne količine za človeka. Bakterija je že doslej veljala za rekorderko, zdaj pa so odkrili, da lahko njeno odpornost povečajo za več kot petkrat, in sicer tako, da jo posušijo in zamrznejo pri temperaturi -80 stopinj Celzija. Več v tem MMC-jevem članku.

8. Svež krater na Marsu in zvočni posnetek udara

Nasina nepremična sonda na Marsu, InSight, je lanskega 24. decembra zaznala potres četrte magnitude. Skoraj leto dni pozneje je Nasa ugotovila vzrok: padec meteoroida na Mars. S pomočjo posnetkov orbiterja MRO je namreč našla svež krater.

Meteoroid je bil pred padcem velik med petimi in 12 metri, ocenjuje Nasin inštitut JPL. V Zemljinem ozračju bi razpadel, a je Marsovo preživel, ker je neprimerno manj gosto. Padel je v območje, imenovano Amazonis Planitia. Za seboj je pustil 150 metrov širok in 21 metrov globok krater. Kosi so leteli tudi do 37 kilometrov daleč. Med njimi so tudi balvani vodnega ledu, kar je posebej zanimivo za morebitne prihodnje človeške odprave.

Znanstveni članek je objavljen v reviji Science.

Nekaj starejših sorodnih posnetkov je v 6. poglavju.

InSight je nepremična sonda, ki na Marsu deluje od leta 2018. Je meteorološka in seizmološka postaja. Doslej je zaznala 1300 potresov. Na njenih panelih sončnih celic se nabira prah, proizvodnja električne energije peha. Nasa se boji, da bi lahko zaradi tega v nekaj mesecih ugasnila.

Sodeč po sveži študiji švicarskih znanstvenikov, objavljeni v reviji Nature Astronomy, bi lahko del teh potresov izviral v premikih magme, torej staljene kamnine pod površjem.

Avdio: InSightov posnetek tresljajev ob udaru

Video: Navidezen prelet kraterja

9. Heino Falcke: Morda ne bomo nikoli vedeli, kaj se dogaja v črnih luknjah

Sorodna novica Heino Falcke: "Morda ne bomo nikoli vedeli, kaj se dogaja v črnih luknjah"

Sorodna novica Veliki preboj: prva fotografija črne luknje

Aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji, podoba črnega kroga z ognjenim obročem je osupnila tako znanstvenike kot laike. Raziskovalci so leta dolgo povezovali na desetine teleskopov po svetu in nazadnje ob njihovi pomoči ustvarili podobo še nikoli dokumentiranega. Eden izmed pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem, Nemec Heino Falcke, je pred kratkim obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala novinarka Radia Slovenija Maja Ratej. Več v tem članku ali v spodnjem posnetku.

10. VIDEO: Sončeva korona zelo podrobno

Evropska sonda Solar Orbiter je oktobra obletela Sonce pri oddaljenosti slabe tretjine razdalje med Zemljo in Soncem. Esa je izdala zgornji videoposnetek korone. Več informacij tukaj.

11. FOTO: Webb se je lotil stebrov stvarjenja

Nekje v naši domači Galaksiji, približno 6500 svetlobnih let od Zemlje, leži ogromen oblak plina. Deloma je podoba naše preteklosti, saj naj bi bil precej podoben tistemu, iz katerega se je rodilo Osončje. Imenuje se Orlova meglica (M16) in vsebuje nekaj najbolj znanih vizualnih znamenitosti vesolja, začenši s t. i. Stebri stvarjenja. To so ogromni oblaki plina, ki se počasi zgoščajo in v svojih nedrjih "rojevajo" mlade zvezde.

Vesoljski teleskop James Webb je poskrbel za dve novi fotografiji slavnih Stebrov stvarjenja. Najnovejšo je izgotovil instrument MIRI in je vidna zgoraj, podroben opis pa je na voljo tukaj.

Video: Navidezen prelet

Za primerjavo je tu Hubblova fotografija iz leta 2014 v optični svetlobi.

Že sredi oktobra pa je bila objavljena fotografija Webbovega instrumenta NIRCam, ki je precej natančnejša od MIRI-jeve in je vidna tu spodaj (za boljšo prikazno kakovost pa je žal treba klikniti na povezavo v okvirčku).

Webbova objava teden poprej prikazuje oblikovanje jate galaksij okoli kvazarja. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 31. oktober - Dolgi pohod-5B - Mengtjan (Mengtian)

Torek, 1. november - Atlas V - JPSS-2

Torek, 1. november - Falcon Heavy - USSF 44

Sreda, 2. november - Falcon 9 - Hotbird 13G

Četrtek, 3. november - Artemis - Nasa bo objavila osvežene načrte

Nedelja, 6. november - Antares - Cygnus