Glavni namen Estonije, Litve in Latvije pri gradnji jedrske elektrarne je zmanjšati odvisnost od Rusije pri oskrbi z energijo. Voditelji baltskih držav so se že februarja zavzeli za skupno energetsko politiko, saj strokovnjaki za prihodnja leta napovedujejo primanjkljaj pri pridobivanju elektrike.

Začetek gradnje čez tri leta
Družbo, ki bo zgradila elektrarno, bodo prek razpisa izbrali v naslednjih treh letih, nato naj bi se začela gradnja. Za gradnjo se že zanimajo ameriška, kanadska in francoska podjetja. Elektrarna naj bi stala do 4 milijarde evrov in sredstva bodo zbrala državna energetska podjetja vseh treh držav. Okoli 70 odstotkov gradnje nameravajo financirati s pomočjo posojil, preostali del bodo zbrale države same.

Litva že ima eno staro jedrsko elektrarno, ki so jo postavili še v časih Sovjetske zveze, zaprli pa naj bi jo do leta 2009. Država sicer upa na dogovor z Brusljem, ki bi omogočil podaljšanje življenske dobe za elektrarno. Elektrano Ignalina so morali zaradi popravil lani zapreti, zato je bila Litva prvič po desetletju primorana uvažati električno energijo iz sosednjih držav.

Želja po energetski neodvisnosti
Odnosi baltskih držav z Rusijo so napeti od začetka 90 let prejšnjega stoletja, ko so si Estonija, Latvija in Litva izborile nedovisnost. Energetska kriza med Ukrajino in Rusijo pozimi letos, ko je bila motena oskrba z energijo v vsej Evropi, je baltske države prestrašila in jih prisilila k razmišljanju o energetski neodvisnosti. Ko naj bi bila nova jedrska elektrarna zgrajena, bi lahko jedrsko gorivo kupovali od stabilnih tržno usmerjenih držav, kot so Avstralija, Kanada ali Južnoafriška republika, pravi vodja litovskega energetskega podjetja.

Jedrska energija znova aktualna
Gradnja novih jedrskih elektrarn po svetu se je skoraj povsem ustavila po nesreči v jedrski elektrani v Černobilu leta 1986. Vse večja poraba energije tako v razvitih kot tudi v razvijajočih se državah in visoke cene nafte so v zadnjem času znova spodbudile razpravo o jedrski energiji, ki je v primerjavi z drugimi viri energije tudi do okolja prijaznejša. Pri pridobivanju elektrike v jedrskih elektrarnah namreč ni izpustov toplogrednih plinov. Edino težavo predstavlja skladiščenje jedrskih odpadkov, ki nastanejo pri pridobivanju elektrike.

Številne države, ki so se pred leti odpovedale gradnji novih jedrskih elektrarn, zdaj znova razmišljajo o jedrski energiji. Tudi Slovenija, ki ima jedrsko elektrarno v Krškem, razmišlja o gradnji nove do leta 2017.