2,4 milijona evrov škode zaradi nedostavljenih izdelkov pri spletnem nakupovanju je statistika iz leta 2023, ki jo je izdala Policija, a prevar je veliko več.

"Uporabniki morajo biti previdni, saj spletni iskalniki pogosto prikazujejo tudi lažne trgovine med zadetki, ki so lahko videti skoraj identično kot prave," opozarja strokovnjak za kibernetsko varnost Dalibor Cerar.

Lažne spletne trgovine pogosto zelo podobne resničnim, še posebej, če uporabljajo znana imena znamk, kot so Nike, Adidas ali Mimovrste. "Ena izmed najpogostejših prevar je registracija domen, ki vsebujejo imena znanih blagovnih znamk z dodano besedo 'Slovenija'. To nepridipravi izkoriščajo, da prevarajo potrošnike z nerealnimi popusti in ugodnimi ponudbami," je povedal Cerar. Kot primer navaja dobro znano spletno stran, ki se ob iskanju po Googlu pod iskalnim pojmom "Nike Slovenija" še vedno pojavlja, kljub številnim prijavam: "Meni sicer obisk te strani prepreči protivirusni program, a mnogo uporabnikov te zaščite nima."

Kako prepoznati lažno trgovino?
Pri obisku spletne trgovine, ki je ne poznamo, je ključno preveriti nekaj osnovnih informacij. Cerar poudarja: "Prava trgovina ima vedno navedene kontaktne podatke – naslov, telefon, e-pošto – ter splošne pogoje poslovanja, kjer morajo biti zapisani vsi podatki o prodajalcu in postopkih reklamacije." Če na strani manjkajo ti osnovni podatki in je na voljo le kontaktni obrazec, gre najverjetneje za lažno trgovino.

Zelo nizke cene in hkrati široka razpoložljivost izdelkov so še en znak, da gre lahko za prevaro. Cerar svetuje tudi uporabo spletnih orodij za preverjanje domen: "Na spletni strani whois.domaintools.com lahko preverite, kdaj je bila domena registrirana. Če je bila registrirana šele nedavno, to skoraj zagotovo pomeni, da gre za prevaro."

Zanimiv primer je akcija Tržnega inšpektorata RS, ki je leta 2023 opozoril na vrsto prevarantskih spletnih trgovin, ki so izkoriščale ime Slovenije. "Tudi ta hip se na spletnih straneh pojavljajo lažne trgovine, ki obljubljajo visoke popuste, a na straneh ne ponujajo nobenih pravih kontaktnih podatkov. Namesto tega imajo le obrazce, s katerimi komunicirate z domnevnimi prodajalci," dodaja Cerar.

Prevaranti in psihološke taktike: Zakaj nasedamo?
Spletne prevare niso omejene zgolj na trgovine z oblačili ali tehnično opremo. Tudi lažne vstopnice za koncerte so pogost način, kako prevaranti pridobijo zaupanje kupcev. Žan Lep, docent za socialno psihologijo in strokovnjak za potrošniško vedenje, pojasnjuje: "Glasba za mnoge ljudi predstavlja pomemben del njihove identitete, čustvenega sveta in medosebnih povezav. Ko se koncert približuje, se poveča pripravljenost tvegati in plačati več za vstopnice, tudi če gre za nepreverjenega ponudnika."

Prevaranti pri prodaji lažnih vstopnic spretno izkoriščajo psihologijo. "Občutek nujnosti ustvarjajo z uporabo različnih trikov, kot so števci, ki opozarjajo na omejeno število vstopnic, časovno omejene ponudbe ali opozorila, da si vstopnice ogledujejo še drugi uporabniki," pravi Lep in dodaja: "Ko se bliža datum dogodka, ljudje vse manj analizirajo, ali je ponudnik zaupanja vreden, in preprosto zgrabijo priložnost."

Psihološki mehanizem, znan kot FOMO (fear of missing out – strah pred zamujenimi priložnostmi), ima pri nakupu vstopnic močan vpliv. "Na eni strani si želimo doživeti nekaj edinstvenega, obenem pa nas pogosto motivira tudi želja po tem, da ne bi bili edini, ki so zamudili dogodek, o katerem bodo vsi govorili," dodaja Lep.

Kako se zaščititi?
Zaščita pred spletnimi prevarami ni vedno enostavna, vendar obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje. Cerar svetuje uporabo virtualnih plačilnih kartic, ki jih nekateri ponudniki omogočajo. "Virtualne kartice se lahko uporabijo samo za enkratni nakup, nato pa prenehajo veljati. Tako se tudi v primeru kraje podatkov zlonamerni posamezniki ne morejo okoristiti," pojasnjuje. Dodatna možnost je, da omogočimo spletno plačevanje samo v času dejanskega nakupa, medtem ko imamo sicer to možnost izklopljeno.

Google sicer omogoča prijavo lažnih spletnih strani s posebnim obrazcem, a kot pravi Cerar: "Težava je, da Google takšne strani zelo počasi odstranjuje iz iskalnih rezultatov, kar daje prevarantom več časa za goljufanje potrošnikov." Lep dodaja, da je ključna večja ozaveščenost potrošnikov in bolj previdno spletno nakupovanje. "Spletni nakupi so že v osnovi bolj tvegani, saj nimamo neposrednega stika s prodajalcem in blaga ne vidimo vnaprej. Potrošniki pogosto spregledajo splošna pravila previdnosti, ker želijo izkoristiti priložnost," opozarja.

Previdnost ni nikoli odveč
Spletne prevare so postale del digitalnega okolja, zato moramo kot potrošniki biti še bolj previdni. Kot svetuje Cerar: "Vedno preverite spletno stran, kontaktne podatke in starost domene. Če nekaj deluje preveč dobro, da bi bilo resnično, je verjetno res prevara." Lep pa dodaja: "Ne pustite se zavesti občutku nujnosti in čustveni vrednosti dogodka. Previdnost je ključna, saj so posledice spletnih prevar lahko boleče – tako finančno kot čustveno."