Radovednost sicer ni odkrila vode, a testi in kemične analize kamenja so pokazali, da je jezero nekoč - pred približno tremi milijardami let - omogočalo pogoje za življenje mikrobov.

Kamenje v izsušenem jezeru je namreč vsebovalo sledi ogljika, vodika, kisika, dušika in žvepla ter "bi lahko omogočalo pogoje za enostavno mikrobno življenje", so znanstveniki zapisali v poročilu, objavljenem v znanstveni reviji Science.

Majhne bakterijske življenjske oblike namreč pod istimi pogoji obstajajo tudi na Zemlji, po navadi pa jih najdemo v jamah in v izvirih hidrotermalne vode.

Jezera idealna za mikrobno življenje
"Prvič smo dejansko našli kamenje na Marsu, ki dokazuje obstoj jezer. Jezera pa so idealno okolje za razvoj mikrobnega življenja," je soavtor poročila Sanjeev Gupta povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. Čeprav v teh kamnih niso našli življenja, je Gupta dejal, da je vesoljsko plovilo vrtalo v muljnjak in peščenjak na območju Yellowknife Baya ter naletelo na glinene minerale, kar nakazuje na stik z vodo.

Najdeni peščenjak je prav tako podoben tistemu, ki ga na Zemlji najdemo v rekah, zaradi česar znanstveniki ugibajo, da se je v to jezero nekoč stekala reka. Raziskovalci so dokaze o obstoju vode odkrili že drugod na površini Marsa, ugotovitve pa so močno namigovale na to, da so na Marsu nekoč obstajala jezera.

Radovednost na Marsu že skoraj poldrugo leto
Ena izmed osnovnih nalog vozila, ki je v kraterju Gale pristalo avgusta lani, je iskanje odgovora na vprašanje: "Je Mars lahko kdaj podpiral življenje?" Da bi proučili to možnost, so Curiosity opremili s prenosnim laboratorijem.

Analiza ozračja je sicer prinesla razočaranje - še vedno namreč niso zaznali metana, ki ga proizvajajo (ali pa so ga nekoč v preteklosti proizvajali) mikroorganizmi.

Je pa analiza Nasinega vozila septembra letos pokazala, da je na Marsu veliko - brez večjih težav dosegljive - vode. Skrita je v Marsovi prsti, kar je ugodno za morebitne človeške raziskovalce.