"Mislim, da je treba nadaljevati tradicijo, da zmagovalec volitev prvi dobi možnost pogovorov z drugimi strankami o prihodnjem sodelovanju," je sporočil vodja Avstrijske ljudske stranke in dosedanji avstrijski kancler Karl Nehammer, ki tudi po strankarskem glasovanju o zaupnici ostaja na čelu stranke.

Analitiki se strinjajo, da bo sestavljanje nove avstrijske vlade trd oreh, še posebej za vodjo svobodnjakov Herberta Kickla. Sodelovanje s 55-letnim politikom iz avstrijske Koroške, ki je na začetku svoje politične kariere med drugim pisal govore koroškemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju, zavračajo vsi.

O sestavljanju avstrijske vlade smo se za Globus pogovarjali z Oliverjem Grimmom, bruseljskim dopisnikom dunajskega časopisa Die Presse.

Pogajanja o novi avstrijski vladi bodo dolga in zapletena. Bo po vašem mnenju Kickl na koncu postal nov avstrijski kancler?
Ne, a seveda se dogajajo tudi presenečenja. Ljudje se morajo zavedati dvojega. Kdor ne živi v Avstriji ali ne spremlja politike, to teže razume. Prvič, 29,2 odstotka je za FPÖ dober volilni izid, vendar ni niti presenetljiv niti zgodovinsko osupljiv. Že pred 10 ali 15 leti se je v FPÖ-ju zgodil razkol. Bolj sredinska, zmernejša skupina članov je stranko zapustila. Ustanovili so novo stranko, BZÖ, ki ne obstaja več, morda le na lokalni ravni. Odcepljena stranka je skupaj s FPÖ-jem že pred 10, 15 leti dvakrat zbrala okrog 30 odstotkov glasov. Drugi dejavnik je, da je današnji FPÖ najbolj skrajna desnica, ki se je lahko spomnim. Star sem 46 let, tako da kakih 30 let spremljam politiko. FPÖ je od nekdaj pomemben politični dejavnik, toda ta različica je najbolj skrajno desna. Nobenih zmernežev ni več. FPÖ je vedno imel člane z nostalgijo po nacizmu. Bili pa so tudi člani, ki so bili bolj liberalni, a niso spadali med socialne ali krščanske demokrate. Ti ljudje so izginili. Današnji FPÖ je skrajno desničarski. Njegova volilna kampanja je bila strašno brezkompromisna. Niti poskušal se ni pogovarjati z drugimi strankami. Ne vidim nikogar, ki bi hotel s svobodnjaki sestaviti koalicijo. Tak koalicijski partner bi delal samomor.

Stranke evropske skrajne desnice nizajo izjemne uspehe na evropskem političnem parketu. Kje izgubljajo tradicionalne konservativne politične stranke? Zakaj ne odgovarjajo na dileme in strahove svojih volivcev?
Na nekatere teme in dogodke zadnjega časa so se tradicionalne konservativne stranke slabo odzvale, in to velja za celotno Evropo. Po mojem mnenju si še vedno nismo povsem opomogli od globoke gospodarske krize, ki je Evropo prizadela pred 15 leti. Kriza je pred leti pomenila občutno zmanjšanje dohodkov ne le za revne, ampak tudi za velik del srednjega razreda. In komaj smo se izvlekli iz gospodarske krize, že se je leta 2015 in 2016 začela migrantska kriza. Tudi v Sloveniji ste spremljali veliko število prebežnikov in v Evropi so odmevale besede takratne nemške kanclerke Angela Merkel: »Wir schaffen das. To zmoremo.« A vse to je prineslo težave na številnih področjih, na primer na stanovanjskem in šolskem področju. Šole so bile v tej kampanji posebej omenjene kot zapostavljeno vprašanje. Začenja se novo šolsko leto in posebno v mestih je v šolah veliko otrok družin, ki so pribežale, predvsem iz Sirije, in dobile azil. Na Dunaju so v nekaterih šolah v zadnjih mesecih sprejeli povprečno tudi do 300 sirskih otrok na mesec, ki slabo ali sploh ne govorijo nemško. Ponekod na Dunaju so ob šolah namestili začasne zabojnike za dodatne učilnice. Vse to krepi občutek volivcev, da plačujejo visoke davke za socialni sistem, ki smo ga gradili od leta 1945, zdaj pa ga izkoriščajo tisti, ki so mu le v breme. In končno, za nami je tudi epidemija covida in ta je postala pravo politično gorivo za svobodnjake. Če pogledate volilni izid v Avstriji, boste opazili, da so svobodnjaki še posebej močni v tistih predelih, kjer je bila najnižja precepljenost proti covidu.

Politični sopotnik in somišljenik Herberta Kickla je madžarski premier Victor Orban. Kako močno je po vašem mnenju njuno zavezništvo?
Oba verjameta v šibkejšo Evropsko unijo, a med njima so razlike. Madžarska je na primer še vedno zelo revna država – po mojem mnenju tudi zaradi napačne gospodarske politike Viktorja Orbana – in potrebuje evropski denar. Kdo prispeva evropski denar? Države, kot so Avstrija, Nizozemska, Danska, Nemčija – države, ki so neto plačnice. In na tem področju se že ne strinjata, saj se gospod Kickl ne zavzema za večji evropski proračun. Prav tako sta oba proti priseljencem in tujcem, a ne pozabite, da je Madžarska lani izpustila 1400 obsojenih tihotapcev ljudi, večinoma Kurdov, Sircev in Afganistancev. Izpustili so jih iz prenapolnjenih madžarskih zaporov in zdaj se najverjetneje spet ukvarjajo z organiziranjem nelegalnih migracij proti Avstriji. Nekoč sem to vprašanje odprl z nekaterimi evropskimi poslanci iz svobodnjaške stranke in je nastala neprijetna tišina. To vse pove o protislovjih v skupini Identiteta in demokracija v Evropskem parlamentu.

Kako bosta izid avstrijskih volitev in nova avstrijska vlada vplivala na evropsko politično stvarnost?
Mislim, da bodo povolilna pogajanja dolga, a mislim, da bomo na koncu dobili vlado, ki jo bo spet vodil zdajšnji kancler Nehammer, in sicer s socialnimi demokrati in liberalno stranko Neos, katere članica je tudi Angelika Mlinar, ki je bila tudi ministrica v slovenski vladi. In ta vlada bo proevropska. Če pogledamo politiko glede Ukrajine, na evropski ravni ne pričakujem novega paketa ukrepov proti Rusiji. Za to ni politične volje v Nemčiji, kjer bodo prihodnje leto volitve. Avstrija bo spet dejavna v pogovorih o novem sedemletnem evropskem proračunu in bo seveda med fiskalno konservativnimi članicami Evropske unije. Nobena avstrijska vlada ne bo podprla zamisli o višjem evropskem proračunu, denimo za boj proti podnebnim spremembam ali skupno obrambno politiko. Za omejitev evropskega proračuna se zavzemajo vse avstrijske politične stranke.