edi aprila se je na okrožnem sodišču v Gradcu v Avstriji začela prva obravnava proti banki Raiffeisen St. Stefan v zvezi s spornimi posojili, ki so jih najeli številni Slovenci. Naši državljani pa so vse pogosteje žrtve tudi domačih podjetij, ki posojajo denar.

Žrtve so največkrat ljudje s prenizkimi dohodki, zaradi česar jih banke zavrnejo, posojilo pa nujno potrebujejo. Ko je že prepozno, ugotovijo, da jim je posojilodajalec zaračunal oderuške obresti, visoke stroške odobritve in na pogodbah navedel večkratnik dejanskega posojila.

Simon in Ana Likar iz Sel pri Voljčah sta leta 2007 želela kupiti turistično kmetijo v Čepovanu, ki sta jo nameravala plačati z denarjem, ki bi ga dobila s prodajo družinske hiše. Za kmetijo sta morala plačati avans, in sicer 12 tisoč evrov, ki pa jih nista imela. Ker na banki nista dobila posojila, sta iskala druge možnosti. Sosed jima je svetoval, naj se odpravita na podjetje Alfa Finance na Kotnikovo 5 v Ljubljani, kjer si lahko sposodita denar. Tam ju je sprejela Lili Mihelčič. "Dala sva ji vse papirje in po dveh dneh sva prejela telefonski klic, češ da nama, če zastaviva hišo, denar posodi kar ona osebno. Pripravila je vse potrebne papirje in dobili smo se pri notarju v Tolminu." Še preden so vstopili v notarsko pisarno, jima je kot pravita Mihelčičeva kar na ulici odštela 13 tisoč evrov. V pogodbo o posojilu pa je zapisala znesek 36 tisoč evrov.

Ostali brez družinske hiše
"Pojasnila nama je, da je to morala narediti zato, ker drugače ni mogoče." Likarjeva sta ji verjela. Mesečno naj bi plačevala po 300 evrov, dokler ne zbereta zneska, ki sta si ga izposodila, torej 13 tisočakov. Tako jima je, kot pravita, vsaj zatrdila njuna posojilodajalka. Dobro leto sta redno plačevala obroke, potem pa oba ostala brez službe. Ker nekaj obrokov nista plačala, sta dobila izvršbo na družinsko hišo. "Na hitro sem uspel zbrati 8 tisoč evrov in jih odnesel soprogu gospe Mihelčič ter ga prosil, naj ustavi izvršbo. S tem denarjem sem poplačal že 12.400 evrov dolga. Vzel je denar in mi odgovoril – ne bom ustavil postopka izvršbe, ti si meni dolžan 36 tisoč evrov. Ostal sem brez besed." Hiša Likarjevih je bila prodana na dražbi, kupila pa jo je prav Lili Mihelčič.

Poiskala sta pravno pomoč
"Gospod Likar je prišel k meni, ko je bila javna dražba že objavljena. Poskusili smo narediti vse, da bi jo ustavili. Vložili smo tudi tožbo, saj smo ugotovili, da gre za oderuške obresti in za nično posojilno pogodbo. Na sodišču žal niso sledili našim ugovorom, nadaljevali so javno dražbo in nepremičnino prodali," je pojasnil odvetnik Likarjevih Ivan Makuc, ki je po šestih letih pravdanja in odločitvi Višjega sodišča v Kopru, ki je razsodilo v korist posojilodajalke, na Vrhovno sodišče vložil prošnjo za odobritev revizije. "Že zelo dolgo delam v pravosodju in vedno sem verjel v pravno državo. Ko pa dobiš tak primer, se vprašaš, kako so ti ljudje sploh zaščiteni, ko jih izkoristijo, ker so naivni in v stiski. Družba pa nima ustreznih zaščitnih ukrepov, da bi jih obvarovala," se sprašuje Makuc.

Policija letno obravnava od 100 do 150 posojilnih goljufij
"Iz evidence izhaja, da smo od leta 2008 dalje obravnavali več kot 750 takih primerov. Gre v osnovi za kaznivo dejanje goljufije, pri čemer je izvršitvena oblika oziroma način, ki ga je storilec uporabil, povezan s posojilom in znotraj tega kreditnega odnosa je prišlo do preslepitve, lažnega prikazovanja in seveda povzročitve premoženjske škode oziroma koristi, ki si jo je goljuf pridobil," pojasni Drago Menegalija z Generalne policijske uprave in poziva vse, ki sumite, da ste žrtev goljufov, da to prijavite na najbližjo policijsko postajo.

Zakonca Likar žal nista osamljen primer, ljudi, ki delijo njuno usodo je namreč v Sloveniji veliko. O stiski teh ljudi so govorili v oddaji Posebna ponudba. Pa tudi o tem, kaj storiti, da ne postanete žrtev goljufivih podjetij in posameznikov. Oddaja Posebna ponudba vsak torek ob 17.30 na TVS1.