Na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) menijo, da bi gojenje gensko spremenjenih rastlin morali prepovedati. Razloge nam je pojasnila direktorica Inštituta Anamarija Slabe.

Več kot 80 odstotkov vse soje, ki jo pridelajo v svetu, je gensko spremenjene, vendar je v Sloveniji po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na naših trgovskih policah ni. Se strinjate?
Po vsem svetu, še zlasti pa v Evropi potrošniki zavračajo gensko spremenjena živila (GSO). Sojo pa danes vsebuje večina predelanih živil, kot aditive in podobno, vendar najpogosteje v zelo majhnih deležih. V EU-ju je treba označiti vsa živila, ki vsebujejo več kot 0,9 odstotka sestavin GSO. Zaradi odpora potrošnikov trgovci ne le v Sloveniji, temveč tudi v EU-ju nasploh na police praviloma ne postavljajo izdelkov z več kot 0,9 odstotka GSO, torej takšnih, ki so označena kot gensko spremenjena. Je pa na naših policah verjetno kar nekaj predelanih živil, ki vsebujejo tudi gensko spremenjeno sojo oziroma izdelke iz nje, denimo sojin lecitin, le da manj kot 0,9 odstotka. Izjema so certificirana ekološka živila, kjer je uporaba gensko spremenjenih sestavin v celoti prepovedana. Drugače pa je pri živalski krmi. Tudi na slovenskih trgovskih policah je namreč s krmo ogromno gensko spremenjene soje in gensko spremenjene koruze. Ta krma je tako tudi označena, vendar pa živil živalskega porekla v EU-ju ni treba označevati, da so bile živali krmljene z gensko spremenjeno krmo. Živali iz ekološke reje pa gensko spremenjene krme ne smejo uživati.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so nam zagotovili, da meso in mlečni izdelki živali, ki so krmljene s krmo gensko spremenjene soje, ne spremenijo svojih lastnosti. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Jasno je le to, da dokončnih odgovorov na to vprašanje ni. Izdelki živalskega porekla bi seveda morali biti označeni tudi zato, ker ljudje nasprotujejo gojenju in uporabi GSO, ne le zaradi nerazjasnjenih učinkov na zdravje, temveč zaradi pomembne vloge, ki jo GSO igrajo v ohranjanju in nadaljnjem širjenju netrajnostnega "industrijskega" tipa kmetijstva.

Vendar raziskav, ki bi dokazovale neškodljivost gensko spremenjenih rastlin, ni. Kljub temu Evropska komisija v biotehnologiji vidi temelj za trajnostno povečanje proizvodnje hrane. Kako to komentirate?
Te trditve EK-ja ne poznam. Vem, da to trdijo multinacionalke, ki GSO proizvajajo in tržijo, vendar pa se s to trditvijo nikakor ne strinjam. Tudi ključni dokument o kmetijstvu, ki ga je pripravila Mednarodna ocena znanja, znanosti in tehnologije za razvoj kmetijstva (IAASTD), gre za poročilo držav oziroma znanstvenikov za Okoljski program Združenih narodov (UNEP), je glede nizkega pomena GSO za globalno preskrbo s hrano zelo jasen.

Drži, da rastline, ki rastejo iz gensko spremenjenih semen, povečujejo uporabo umetnih gnojil, pesticidov, vode in energije? V čem je torej njihova korist? Kdo z gojenjem gensko spremenjenih rastlin največ pridobi?
Kot rečeno, GSO igrajo zelo pomembno vlogo v ohranjanju in nadaljnjem širjenju netrajnostnega "industrijskega" tipa kmetijstva. Ta tip kmetijstva je odgovoren za nesluteno škodo v okolju in naravi ter za škodo zdravju neposredno prizadetih. Pri skoraj vsej gensko spremenjeni soji gre za sorte, ki so gensko manipulirane tako, da prenesejo škropljenje s herbicidom "roundup" oziroma učinkovino glifosat. Te sorte so idealne za industrijsko kmetijstvo, saj sojo lahko gojijo kot monokulturo na ogromnih površinah in škropijo z letali. Uničujoče posledice za ekosisteme in za prebivalstvo v Južni Ameriki so dobro znane in dokumentirane. Glavno korist imajo proizvajalci gensko spremenjenih sort in kmetijskih kemikalij, ki so v isti "osebi", saj s tehnologijo obvladujejo trg. Bistvene koristi gensko spremenjenih rastlin ni niti za pridelovalce. Večjih dobičkov nimajo niti največji pridelovalci v ZDA, Latinski Ameriki in Južni Afriki. Edina korist, ki jo imajo, je ta, da pridelavo lahko opravljajo z manj delovne sile. Njihovi pridelki niso večji, gensko spremenjene sorte, ki so trenutno na trgu in ki jih promovirajo, pa uspevajo le ob uporabi zadostnih količin kmetijskih kemikalij. Netrajnostnost pridelave se kaže tudi v razvoju in razmahu t. i. "superplevelov", ki so postali odporni proti glifosatu, zaradi česar so že začeli prodajati gensko spremenjene rastline, ki jih lahko škropijo z veliko nevarnejšimi herbicidi.

Koliko je gensko spremenjene soje na naših trgovinskih policah in kako je označena? Zakaj večina znanstvenikov ne nasprotuje gensko spremenjeni hrani, čeprav dolgoročnih posledic njenega uživanja ne poznamo? Več o tem v današnji oddaji Posebna ponudba ob 17.30 na TVS1.

Ana Vojnović Zorman, Posebna ponudba