"V zadnjih nekaj letih vidim Slovenijo kot eno veliko izkoriščanje, kjer so bili interesi posameznikov načrtno postavljeni pred interese družbe," meni Majda Taslidža, 30-letna tržna analitičarka v živilskem podjetju. "Do zlorab je prišlo v sistemu, ki z vzpostavljenimi mehanizmi takšnih praks ni oteževal, ampak se je prilagajal na način, da je to v kar največji meri omogočal. Tukaj gre predvsem za podjetja v državni lasti in tista, kjer je imela država lastniške deleže, kot tudi za samo javno upravo," naniza del razlogov, ki so po njenem mnenju privedli do današnjega stanja v državi.

In kaj jo še moti v današnji Sloveniji? "Velika težava ostaja javni sektor, saj je neučinkovit, poraba sredstev je nenadzorovana, racionalizacija je zato nujno potrebna," pravi. Kljub temu se socialni državi po njenem mnenju ne bi smeli odpovedati, saj socialno varnost zdaj potrebujemo bolj kot kdaj prej.

"Toda obremenjevanje posameznikov in gospodarstva bi moralo imeti neposrednejše učinke na blaginjo. Vse pomanjkljivosti sistema so prisotne že dlje časa, v tej trajajoči krizi pa je dejansko priplavalo na površje vse, kar je narobe," razmišlja. Kljub temu se bo volitev udeležila, a brez pretiranih pričakovanj. "Podprla bom opcijo, ki po mojem mnenju najbolj zastopa moje videnje rešitev trenutnega položaja, a večina možnosti, ki jih imamo na voljo, ne ponuja novih idej in programov, ampak gre zgolj za variacijo obstoječe retorike," ugotavlja.

Več dejanj in odgovornosti
Glede na stanje v Sloveniji si želi predvsem, da bi jo vodili ljudje, ki jim bo uspelo preseči obstoječe politične okvire, se osredotočiti na ključna strateška vprašanja in predvsem izpeljati zadeve do konca. "V splošnem si želim večjega prevzemanja odgovornosti, ne le na političnem prizorišču, ampak tudi na drugih področjih. Odgovornost nosimo vsi, država, podjetja in posamezniki. Poleg zavzemanja za ekonomske cilje se morajo podjetja zavedati družbenih in okoljskih posledic, ki jih s poslovanjem povzročajo in odpravljati negativne učinke svojega delovanja. Zakonodaja je orodje prisile, a ni zadostna, če želimo uresničiti dolgoročne razvojne cilje.

Tudi mladi bi morali prevzemati več iniciative. Zdi se mi, da se po končanem študiju pogosto ne morejo znebiti občutka upravičenosti in se ne zavedajo, da so oni tisti, ki, imajo moč, da krojijo svojo usodo ali pa vsaj soustvarjajo svojo prihodnost. Ter konec koncev tudi prihodnost države. Imamo veliko uspešnih zgodb in izjemno sposobnih ljudi, naj nam bodo za zgled in spodbudo. Seveda, položaj je težek, še posebej pri iskanju prve zaposlitve saj podjetja raje vzamejo nekoga z izkušnjami. A treba je vztrajati in dočakati svojo priložnost."

Ni katastrofalno, ampak miselno stanje ljudi je slabo
Po mnenju Marka, 31-letnega delavca v turizmu, je stanje v Sloveniji res vse prej kot zavidljivo: rast nezaposlenosti, državnega dolga, mladi se izseljujejo v tujino ... Kljub temu pa ga izredno moti predvsem to, da "s(m)o ljudje postali preveč negativni, apatični in cinični glede politike, gospodarstva in praktično glede vsega, kar se tiče naše države, kar se še najbolj kaže v medijih in na raznih razpravah na spletnih forumih in komentarjih".

"Ampak meni se zadeva ne zdi tako katastrofalna; prišli smo v težko obdobje, ki ga moramo prebroditi, to je to. Vendar potrebujemo za to malo zagona, dobre volje in pozitivnega razmišljanja, drugače ne bo nič!" poskuša na zadevo pogledati bolj trezno in optimistično. Tu imajo po njegovem mnenju svoj delež tudi politiki, ki, meni Marko, s svojim ravnanjem prav nič ne prispevajo k izboljšanju položaja.
"Ko spremljam njihove izjave, se mi zdi, kot da poslušam prepiranje petletnih otrok v peskovniku o tem, čigava lopatka je boljša. Posledice krize bi občutili veliko manj, če bi se v ključnih trenutkih politiki bolj ukvarjali s sprejemanjem nujnih ukrepov, namesto s tem, kdo bo zasedal kateri stolček. Volitev se zagotovo nameravam udeležiti, ne vem pa še, koga bom volil," pravi in glede na rezultate predvolilnih anket pri tem niti ni preveč osamljen.

Učinkovitejša pravna država
In kakšno državo si želi? Tako kot Majda tudi on pričakuje, da bodo politiki in gospodarstveniki dejansko odgovarjali za svoja dejanja. "Ne samo za dobra," pravi. "To, da nekdo zlorabi svoj položaj za svoje lastne dobro, ni nič novega in ni nekaj, kar bi se pojavljalo zgolj v Sloveniji. S tem se srečujejo tudi bolj razvite države, kot so Nemčija, Avstrija, Španija, ZDA ... Moč kvari in nečedna dejanja politikov so vedno bila del političnega vsakdana in vedno bodo. Se mi pa zdi, da v tujini tovrstna dejanja veliko hitreje in ostreje sankcionirajo, in tega si želim tudi pri nas. Želim si torej boljši nadzor nad delovanjem naše oblasti in predvsem učinkovit pravni sistem, ki bo te anomalije strogo kaznoval, bolj kot do zdaj," opiše svojo podobo Slovenije.

Motijo ga tudi preživete delitve na "leve" in "desne", na "rdeče" in "bele". "Zdi se mi, da ti izrazi pri nas že dolgo ne pomenijo več politične usmeritve neke stranke ali osebe (npr., ali se nekdo zavzema za večjo ali manjšo vpletenost države v gospodarstvo), ampak so postali izrazi, ki označujejo, kako se nekdo opredeljuje do raznih dogodkov pred 40, 50 ali 70 leti. Do dogodkov, ki nimajo več vpliva na današnje življenje in bi jih bilo najbolje pustiti v preteklosti. "Ravno ta bolestna obsedenost z dogodki polpretekle zgodovine nam namreč po mojem mnenju preprečuje, da bi hitreje stopili v prihodnost, in to ne koristi nikomur," še doda na koncu.