Volitve so osnovni pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših organov, zlasti predstavniškega telesa, saj volivci tako podelijo poslancem mandat, da odločajo v njihovem imenu o najpomembnejših družbenih vprašanjih.

V Sloveniji imamo po navadi volitve na štiri leta, tokrat pa se drugič zapored odpravljamo na predčasne volitve. Svoje predstavnike v parlamentu bomo volili z enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem, kakršno je določeno v 80. členu Ustave.

Kje je naše volišče, nas obvesti komisija
Na volišča se bo 13.julija lahko odpravil vsak slovenski državljan, ki je dopolnil 18 let. Volivci, ki so vpisani v volilni imenik, praviloma glasujejo na volišču v kraju stalnega prebivališča. Okrajna volilna komisija pošlje obvestilo o številki in sedežu volišča, je pa to obvestilo informativne narave in ni nujno, da ga volivec prinese s seboj. Na volišče se mora odpraviti le z osebnim dokumentom.

Drugi načini glasovanja
Pred volilnim dnem je mogoče glasovati oziroma zaprositi za drugačen način glasovanja. Zakon tako omogoča predčasno glasovanje volivcem, ki bodo na dan glasovanja odsotni iz kraja stalnega prebivališča. Na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij lahko volivci svojo voljo uresničijo nekaj dni pred volilno nedeljo. Glasujejo pa lahko le tam, kjer so vpisani v volilni imenik.

Na voljo je tudi glasovanje po pošti, ki je namenjeno oskrbovancem domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, volivcem, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali v zdraviliščih, ter volivcem, ki so na dan glasovanja v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij.

Tisti, ki v tednu pred volitvami in 13.juolija 2014 ne bodo v kraju svojega stalnega prebivališča, pa lahko vložijo zahtevo za glasovanje na posebnem volišču OMNIA, medtem ko je volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, omogočena oddaja glasu pred volilnim odborom na njihovem domu.

Volivci, ki začasno ali stalno živijo v tujini, pa lahko svoje glasove oddajo ali po pošti ali pa na konzularnih predstavništvih države.

Volilni sistem je kompromis
Poslance v državni zbor volimo po posebni različici proporcionalnega volilnega sistema, razen dveh poslancev narodnosti, ki jih predstavniki manjšin volijo po večinskem volilnem sistemu. Slovenski volilni sistem je namreč sporazum, saj je sistem v osnovi proporcionalen, kar pomeni, da stranke dobijo toliko mandatov, kolikor je velik njihov delež glasov na volitvah.

Ima pa tudi elemente večinskega sistema, tako da so volivci razdeljeni v 88 volilnih okrajev, v katerih glasujejo za posamezne kandidate. Volilni okraji so združeni v osem volilnih enot, z liste kandidatov pa so izvoljeni tisti, ki imajo največji delež glasov v skupnem številu glasov v volilni enoti, v kateri nastopijo. V vsaki volilni enoti je izvoljenih 11 poslancev.

Volilni prag
Značilnost slovenskega volilnega sistema je tudi 4-odstoten volilni prag, kar pomeni, da mora stranka na volitvah dobiti vsaj štiri odstotke glasov, da se lahko uvrsti med stranke, ki bodo svoje kandidate poslale za poslanske klopi.

Kako glasove razdelijo med stranke?
V volilnih enotah bodo zato neposredne mandate razdelili samo tistim kandidatnim listam, ki bodo prestopile 4-odstotni volilni prag. Število poslancev posamezne stranke dobijo tako, da število vseh glasov, ki so bili oddani v volilni enoti, delijo s številom kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni v tej enoti, plus ena. Nato pa število glasov, ki jih je sprejela stranka, delijo s to številko.

Ker pri vsaki delitvi na koncu ostane nekaj nerazporejenih glasov, se ti razdelijo na ravni države. Narejen bo izračun, koliko mandatov bi dobila stranka, če bi bila celotna država ena sama volilna enota, in razlika med neposredno dobljenimi mandati v volilnih enotah in številom mandatov, ki bi stranki pripadli v vsej državi, bo strankam pozneje razdeljena v drugem krogu delitve mandatov.

Manjšini volita svoje predstavnike drugače
Za izvolitev poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti sta oblikovani dve posebni volilni enoti, za vsako manjšino po ena, ki ju sestavljajo samo pripadniki narodne manjšine. Izvoljen je kandidat ali kandidatka, ki dobi največje število glasov.

Državna volilna komisija bo uradne izide volitev v vseh enotah sporočila od osem do 12 dni po koncu glasovanja.