V prvem krogu so predstavniki in predstavnici strank imeli na voljo pet ukrepov, s katerimi bi zapolnili proračunsko luknjo. Večina jih je izbrala prodajo premoženja, pri čemer Karl Erjavec in Stanko Stepišnik ne bi prodajala strateških podjetij. Dejan Židan bi državo še naprej zadolževal, Alenka Bratušek pa bi izbrala kombinacijo ukrepov s privatizacijo na čelu.
Že ob koncu prvega kroga pa se je od soočenja poslovil predstavnik SDS-a Zvonko Černač, ki je sprva želel govoriti o programu strank, nato pa je dejal: "Danes Janeza Janše ni tukaj v studiu, ker so mu na podlagi krivične sodbe na montiranem političnem procesu vzeli prostost, vzeli so mu svobodo." Kljub opozorilom voditeljice, naj zgolj odgovori na zastavljeno vprašanje, je nadaljeval z branjem, ki ga je sklenil z besedami: "Izločitev predsednika SDS-a Janeza Janše iz politične tekme je tudi razlog, zaradi česar danes v nadaljevanju tega soočenja ne bomo sodelovali." Studio je nato zapustil.
V drugem delu je beseda nanesla na prodajo podjetij, kjer so udeleženci zgolj ponovili svoja že večkrat izražena stališča glede prodaje Mercatorja. Glede prodaje Telekoma Slovenije pa je Erjavec poudaril, da ga je treba prodati strateškemu lastniku, ki ga bo znal razvijati naprej. Denar od kupnin bi v 10 odstotkih namenil za pokojnine.
Brez strategije prodaje
Po mnenju Bogoviča nimamo strategije glede prodaje državnih deležev podjetij. Izpostavil je, da ne nasprotuje prodaji Mercatorja, a ne Agrokorju, ki je prezadolžen. Denar od kupnin bi namenil za vlaganja in zmanjšanje državnega dolga.

Na vprašanje, ali država lahko postavlja pogoje privatizacije, je Židan mnenja, da lahko zahteva, da se ohranijo delovna mesta. Starman pa je po drugi strani izpostavil, da imamo še vedno katastrofalno vodenje državnih podjetij, v katerih se ne odloča po ekonomskih, ampak po političnih merilih. Obžaluje, da SDH še vedno ne deluje v polnosti.

Stepišnik bi uporabil model koncesij, infrastruktura bi ostala v rokah države, Novakova pa je poudarila pomen preglednosti prodaj. Bratuškova je pritrdila, da strategije prodajanja še vedno ni in bi jo morali sprejeti s širokim konsenzom. Ko bi jo sprejeli, pa je ne bi smeli spreminjati, saj s tem dajemo vtis neresnosti, je dodala. Po mnenju Erjavca sama privatizacija ni rešitev za vse, dal je primer Tobačne Ljubljana. Po njegovih besedah bi morali dati na vodilna mesta odgovorne ljudi in od njih odgovornost tudi zahtevati.
Les je lep, a z njim kaj dosti ne počnemo
V tretjem delu sta se voditelja dotaknila lesnopredelovalne industrije. Glede izgube delovnih mest je Bogovič dejal, da so si v strategiji Les je lep zadali za cilj postavitev 10 lesnih centrov in da so trije že v nastajanju.
Bratuškova je povedala, da so glede sanacije žleda storili vse, ustanovitev posebne gozdarske družbe, pa je preprečil DL. Stepišnik bi ponovno zagnal proizvodnjo v Kočevskem rogu. Starman je pojasnil, da so ustanovitev gozdarske družbe zavrnili, ker zanjo ni bilo denarja in bi bila še eno korito.
Po mnenju Novakove pa je težava v podjetništvu nenaklonjenemu okolju in posebne družbe za to področje ne potrebujemo, temveč nižje davke. Erjavec pa je mnenja, da se je lesno gospodarstvo sesulo tudi z denacionalizacijo gozdov, saj novi lastniki niso imeli interesa upravljanja z njimi.
O tem, zakaj, so skoraj vse stranke sprejele zakon, ki jim omogoča večje financiranje od zasebnikov in države je Erjavec dejal, da se s tem zakonom uvaja večja preglednost financiranja političnih strank in da mora biti to financiranje sistemsko urejeno. "Veste koliko stane minuta oglaševanja na vaši televiziji. Parlamentarne stranke bi morale imeti zastonj oglase med kampanjo," je prepričan.
Po mnenju Bogoviča so zgolj povečali dozdajšnji znesek donacije s 50 na 420 evrov, pri čemer mora biti oseba evidentirana tudi z EMŠOM. Tudi Bratuškova in Židan sta se strinjala z Erjavcem. Židan pa bi rad videl, da bi se stranke v celoti financirale kar iz proračuna.
O zaposlitvi mladih
Bratuškova je navedla, da so znižali prispevne stopnje delodajalcev za mlade za 16 odstotkov in pridobili evropska sredstva ter uvedli jamstvene sheme. Kaj bodo še naredili, ni navedla. Starman pa bi zmanjšal davčno birokracijo in davke ter naredil zaposlovanje prožnejše, uvedel pa bi tudi prakso za mlade.
Stepišnik bi ponovno uvedel dualni sistem izobraževanja z obvezno prakso ter pripravništvo pri visokošolskem izobraževanju. Bogovič bi spodbudil naravoslovno izobraževanje in zmanjšal regulativo.
Tudi Novakova bi zmanjševala davčno in birokratsko obremenitev, ki zavirata nastanek novih delovnih mest. Židan je prepričan, da davki niso previsoki, bi jih pa stabiliziral, povečal posojilno dejavnost in pridobil nove finančne vire. Erjavec še veliko rezerv vidi v gospodarski diplomaciji.
Starman bi stroške dela zmanjšal za 10 odstotkov oz. za 700 milijonov evrov. Polovica bi šla za razbremenitev delodajalcev, polovica pa za višje plače zaposlenih. Izpad pa bi pokril z varčevanjem v javni porabi in z večjim prilivom, zaradi več vplačanih davkov.

Soočenja na TV Slovenija
Na dveh bodo sodelovali samo predstavniki parlamentarnih strank, na enem samo predstavniki neparlamentarnih strank, na sklepno soočenje pa bodo povabili nosilce vseh list, ki kandidirajo po vsej Sloveniji. Na današnjem soočenju so sodelovali kandidati parlamentarnih strank, in sicer Karl Erjavec (DeSUS), Bojan Starman (DL), Ljudmila Novak (NSi), Stanko Stepišnik (PS), Zvonko Černač (SDS), Dejan Židan (SD), Franc Bogovič (SLS) in Alenka Bratušek (ZaAB).

S tako razdelitvijo oddaj in z merjenjem časa nastopajočih na soočenjih bo Informativni program zagotavljal spoštovanje zakonskih določil o enakovredni obravnavi v oddajah oziroma o tretjini programskega časa, ki ga moramo ločeno nameniti neparlamentarnim strankam.
Vse na RTV
Soočenja bodo na sporedu 1. programa TV Slovenija ob 20. uri, in sicer še v četrtek, 3. julija (voditelj Dejan Ladika), v četrtek, 10. julija (voditeljica Tanja Gobec), in v petek, 11. julija (voditeljski par). Celoten spored volilnih vsebin v vseh programskih enotah RTV Slovenija pa vam je na voljo na volilnem sporedu.

Radio Slovenija pripravlja soočenja v terminu Studia ob sedemnajstih. 30. junija bo soočenje parlamentarnih strank na temo reforme zdravstva, javnega sektorja in socialnih pravic, 2. julija o razlikah v programih in 4. julija na temo gospodarstva, novih investicij ter reševanja brezposelnosti. Pripravili bodo tudi soočenji predsednikov strank, ki bosta predvidoma v zadnjem tednu pred volitvami.