Slovenije se je srečalo osem nasprotnikov in zagovornikov arhivskega zakona. Pred nedeljskim referendumom preverite njihove argumente za in proti.
Čeprav imamo v Sloveniji za skoraj 80 kilometrov arhivskega gradiva, je sporen zelo majhen del: to so arhivi nekdanje jugoslovanske Službe državne varnosti oz. Udbe.

Nanje je vezan referendum, ki bo to nedeljo, 8. junija. Kot so sporočili iz Državne volilne komisije, se je predčasnega glasovanja udeležilo 10.612 volivcev, kar je 0,63 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo, predčasna udeležba na volitvah v Evropski parlament je bila 0,7-odstotna.

Organizatorjev volilne kampanje je osem, le Pozitivna Slovenija ni zagotovila sogovornika, tako da je bilo v oddaji pod vodstvom Jelene Aščić sogovornikov sedem. To so bili: prvopodpisana pod pobudo za referendum Eva Irgl (SDS), Uroš Grilc (ministrstvo za kulturo), Vlado Čuš (Zeleni Slovenije), Ladislav Troha (Osveščeni prebivalci Slovenije), Vili Kovačič (Davkoplačevalci se ne damo), Andrej Magajna (Krščanski socialisti Slovenije) in Majda Potrata (SD).

Irgl: Žrtev in storilcev ne smemo enačiti
Irglova je poudarila, da zakon izenačuje žrtve in storilce, kar je zanjo nesprejemljivo. Treba je spoštovati dostojanstvo vsakega posameznika, ampak v konkretnem primeru imamo žrtve, ki so jim človekove pravice kratene, in storilce kaznivih dejanj, ki so kršitve povzročali, je izjavila. Drugi argument proti je postopek anonimizacije, ki bi za celotno gradivo trajal kar 125 let, kar je perfiden način zapiranja arhiva, je še dodala.

Grilc: Arhiv se odpira
Minister, ki opravlja tekoče posle, se z Irglovo ni strinjal. Nasprotno, zakon po njegovem mnenju arhive odpira, saj obstoječih 11 kategorij občutljivih osebnih podatkov zožuje na šest. Poleg tega odpira in odstranja stopnjo tajnosti z vsega gradiva pred mejnim datumom, zato bo po novem dostopno gradivo vseh političnih organov, tudi socialističnega predsedstva in izvršnega sveta.

Kovačič: Se kdo spomni Vevč?
Predstavnik iniciative Davkoplačevalci se ne damo Kovačič je Grilcu odvrnil, da zakon razširja dostop v smislu kategorij občutljivih podatkov. Kar zadeva obsežnost gradiva, dostop bistveno oži z "ovirami, ki niso ne racionalne ne logične". Poudaril je, da so raziskovalci pred dostopom podpisali izjavo, da občutljivih podatkov ne bodo razširjali, in do zdaj še ni bilo nobene kršitve. Čemu jih torej zdaj omejevati, se je vprašal. Spomnil je še na izginule arhive iz Vevč ter pozval ustvarjalce Tarče, naj se lotijo te teme.

Magajna: Te knjige ne bi bilo
Nekdanji poslanec Magajna je svoj argument predstavil s primerom publicista Igorja Omerze, ki je spisal več "odličnih" knjig o delovanju prejšnjega režima. Prvič, izgubil bi neomejen dostop, saj nima statusa raziskovalca. Drugič, Omerza je za zadnjo knjigo pregledal več kot 70.000 strani gradiva in za anonimizacijo bi bilo potrebnih od 10 do 20 let. "Z veljavnim zakonom te knjige ne bi imeli," je ocenil.

Potrata: Človekove pravice se spoštujejo
Poslanka SD-ja je poudarila, da človekove pravice veljajo za vse, na kar opozarja tudi varuh človekovih pravic. Po njeni oceni zakon "absolutno" olajšuje dostop do gradiva. Na očitke, da bi anonimizacija trajala nerazumno dolgo, pa je odgovorila z besedami, da bo arhiv zavezan odgovoriti v 60 dneh - prej rok ni bil določen.

Čuš: Zakon spisala politika
Čuš je zatrdil, da je zakon spisala politika, ne arhivska stroka, zato je z njim nekaj zelo narobe. Pozval je k pripravi novega zakona, ki naj bo - drugače od tega na referendumu - tudi v javni razpravi, mnenje pa naj pristavi tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Zatrdil je še, da je iz arhivov izginilo tudi "vse v povezavi z onesnaževanjem Slovenije".

Troha: Pripravlja se teren za Beograd
Po mnenju Trohe se z novelo zakona "pripravlja teren" za cenzuro ob prihodu nekaterih dokumentov, ki so zdaj v beograjskem arhivu. Spomnil je še na "kulturni genocid", uničenje skoraj celotnega arhiva le nekaj mesecev pred prvimi demokratičnimi volitvami. Za to ni še nihče odgovarjal - kako to, se je vprašal. Irglova je na to spomnila, da je bil takrat prvi mož SDV-ja Ivan Eržen, proti kateremu je sama vložila kazensko ovadbo.
Troha se je med oddajo zelo razburil in začel kričati ter ni več upošteval pravil oddaje, zato jo je bil primoran predčasno zapustiti.