V skladu z grško ustavo v primeru odstopa premierja dobi priložnost za sestavo vlade vodja druge največje stranke. Opazovalci sicer menijo, da vodja konservativne Nove demokracije Evangelos Meimarakis ne bo mogel sestaviti vlade, kar pomeni, da bodo šli Grki letos že drugič na volitve, najverjetneje že 20. septembra.

Predsednik že zaupal mandat opoziciji
Meimarakis se je v petek dopoldne sešel s predsednikom Grčije Prokopisom Pavlopulosom, s katerim sta govorila o odprtih možnostih po Ciprasovem odstopu. Predtem je Nova demokracija že ponoči iz predsednikovega urada prejela elektronsko pošto, v kateri je bil Meimarakis obveščen, da prejema mandat za sestavo nove vlade.

Po potrjeni pomoči odstop Ciprasa
Premier Aleksis Cipras je v četrtek zvečer po pričakovanjih odstopil s položaja, sicer samo nekaj ur po tistem, ko je Grčija prejela prvo tranšo tretjega svežnja mednarodne pomoči v zadnjih petih letih. Kot je dejal grški premier, se za predčasne volitve zavzema, ker potrebuje močan mandat za pogajanja o dodatnih reformah, če želi še naprej vladati, saj je zdaj ostal brez vladne večine.

Dogovor z EU-jem potrjen s pomočjo opozicije
Cipras je pretekli teden pri glasovanju o novih varčevalnih ukrepih v parlamentu ostal brez enotne podpore koalicijskih poslancev. 44 članov Sirize je glasovalo proti, manjšinska vladna stranka Neodvisni Grki pa ni glasovala, tako da je vlada reformne ukrepe sprejela s pomočjo opozicijskih poslancev.

Sirizini uporniki pripravljeni na volilni boj
Jutro po Ciprasovem odstopu je tako prinesel tudi uradni razkol v Sirizi - koaliciji radikalne levice. 25 poslancev je navsezgodaj v petek že oblikovalo novo poslansko skupino in stranko, ki nosi ime Ljudska enotnost. Voditelj nove leve stranke, ki vztraja pri načelih, s katerimi je Siriza tako prepričljivo zmagala na januarskih volitvah, je postal nekdanji minister za energetiko Panatiotis Lafazanis. S 25 poslanci, ki se jim bodo najbrž pridružili še kakšni prebežniki, je Ljudska enotnost tako postala tretja najmočnejša politična skupina v 300-članskem parlamentu.

Najboljši kompromis ali izdaja obljub?
Siriza je na oblast prišla z obljubo Grkom, da bo presekala s politiko varčevanja in nenehnih reform po diktatu upnikov. Po več mesecih zapletov in krize, med katero je Grčiji grozil celo izstop iz evrskega območja, je bil po dolgotrajnih poletnih pogovorih sklenjen dogovor. Evroskupina je prek mehanizma ESM-ja zagotovila Grčiji 86 milijard evrov nove pomoči, s katerimi bo vlada v Atenah poplačala zapadle dolgove in dokapitalizirala banke. V zameno je Ciprasava vlada sprejela reformni paket, kateremu pa del vladajoče stranke odločno nasprotuje. Cipras in večina poslancev Sirize zatrjuje, da so dosegli najboljši mogoči kompromis, na drugi strani uporniki obtožujejo premierja izdaje načel in predvolilnih obljub.

EU ni zaskrbljen zaradi predčasnih volitev v Grčiji
Evropske komisije ne skrbi, da bo odločitev Grčije za predčasne volitve vplivala na dogovor o pomoči tej zadolženi državi ali izvajanje reform, povezanih z njim, so sporočili v Bruslju. Tudi Nemčija pričakuje, da bo Grčija po odstopu premierja Aleksisa Ciprasa izvedla dogovorjene reforme. Naslednji val obsežnih reform mora Grčija izvesti oktobra.

"Zvezna vlada kot tudi vse druge evropske vlade pričakujejo izvedbo reform, izvedbo dogovora v programu," je izjavil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. Ob tem je opozoril, da bi morebitne zamude pri sprejemanju reform lahko vodile v odlog naslednjega izplačila iz 86-milijardnega svežnja pomoči.