Grški predsednik Prokopis Pavlopulos je že sprejel grškega premierja Ciprasa, ki mu je podal svoj odstop. Foto: Reuters
Grški predsednik Prokopis Pavlopulos je že sprejel grškega premierja Ciprasa, ki mu je podal svoj odstop. Foto: Reuters
Aleksis Cipras
Ali grškemu premierju Aleksisu Ciprasu bijejo zadnje ure? Foto: Reuters
Grčija
Grčija je dobila prvi del finančne pomoči. Foto: EPA
Grki že septembra na predčasne volitve

Aleksis Cipras je odstopil s premierskega stolčka manj kot osem mesecev po tem, ko je bila njegova stranka Siriza januarja letos izvoljena na predčasnih volitvah. "Politični mandat, ki so mi ga volivci zaupali 25. januarja na volitvah, je izkoristil vse svoje možnosti in zdaj so na vrsti prebivalci Grčije, da povedo, kar mislijo," je dejal Cipras v televizijskem nagovoru.

Kot je znano, želi Cipras s predčasnimi volitvami zadušiti uporniško strujo znotraj vladajoče Sirize (teh je okoli tretjina), ki ne podpira njegove odločitve, da je ugodil zahtevam mednarodnih posojilodajalcev v zameno za izvajanje varčevalnih ukrepov. Grški premier je namreč izgubil večino v parlamentu, saj so uporniški člani Sirize po podpisu dogovora zapustili stranko.


Politična pot Aleksisa Ciprasa v sedmih mesecih:

- 26. januarja je bil izvoljen za premierja na podlagi jamstva, da bo poskušal omiliti varčevalne ukrepe, ki sta jih od Grčije zahtevala EU in IMF,
- 20. februarja so mednarodni upniki Grčiji podaljšali rok za vrnitev izposojenega denarja do 30. junija,
- 30. junija je potekel rok, Grčija IMF-u kot prva država v zgodovini ni odplačala dolga,
- 5. julija so Grki na referendumu zavrnili pogoje in varčevalne ukrepe trojke,
- 6. julija je odstopil grški finančni minister Janis Varufakis,
- 13. julija je Cipras privolil v pogoje upnikov,
- 17. julija sledi preoblikovanje vlade; Cipras je zamenjal uporniške ministre, nekateri poslanci Sirize so odstopili sami,
- 14. avgusta je grški parlament ratificiral pogoje upnikov,
- 20. avgusta odstopi Aleksis Cipras.

Vodja največje opozicijske stranke Nova demokracija Evangelos Meimarakis je predsednike političnih strank že pozval na sestanek, piše Reuters. Guardian pa poroča, da je Meimarakis pozval k "iskanju vseh razpoložljivih sredstev", da se izognejo predčasnim volitvam. To bi lahko pomenilo, da bo Meimarakis morda poskusil oblikovati tehnično vlado, kar pomeni, da morda nocoj sploh ne bodo razpisali volitev.

Na dogodke v Atenah se je prvi odzval predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je znova poudaril pomen, da Grčija ostane v evrskem območju. Ob tem je izrazil upanje, da bo imela Grčija volitve čim prej, da bo lahko nemoteno nadaljevala izvajanje varčevalnih ukrepov.

Grčija prejela prvo tranšo posojila
Sicer pa je ravno danes Grčija dobila prvi del prve tranše iz novega svežnja evropske finančne pomoči in poplačala 3,4 milijarde evrov dolga, ki ga je imela do Evropske centralne banke.

Finančni ministri držav z evrom so v sredo zvečer dokončno potrdili tretji program pomoči Grčiji iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), vreden do 86 milijard evrov, ki jih bo lahko Grčija v skladu z odobrenim programom pomoči črpala v prihodnjih treh letih. V prvi tranši bo Grčija dobila 26 milijard evrov, že danes pa so v Atene iz ESM-ja poslali 13 milijard evrov pomoči.

Prvi mož ESM-ja Klaus Regling je dejal, da bo izplačilo sklada Grčiji omogočilo nov začetek. "Današnje izplačilo 13 milijard evrov iz ESM-ja bo Grčiji omogočilo poplačilo nujnih finančnih obveznosti Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in ECB-ju, pa tudi drugih proračunskih obveznosti," je dejal.

Deset milijard evrov bo šlo na poseben račun pri ESM-ju, ki bo namenjen ukrepom za stabilizacijo bank, preostale tri milijarde evrov pa bodo Atene dobile na podlagi pregleda izvajanja javnofinančnih in reformnih ukrepov predvidoma v dveh delih septembra in oktobra.

Ob tem je Regling povedal, da bo šel drugi del prve tranše za stabilizacijo bančnega sektorja, ki se je po vzpostavitvi kapitalskih omejitev v juniju znašel v resnih težavah.

Dijsselbloem: Grčija ima novo možnost za preživetje
Tudi vodja evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je prepričan, da bo dogovor o pomoči, ki so ga formalno potrdili v sredo, Grčiji dal novo možnost za preživetje. "Ta dogovor grškemu gospodarstvu omogoča prihodnost in temelje za vzdržno rast," je dejal in dodal, da bodo v evroskupini pozorno spremljali Atene, ki morajo v zameno za pomoč sprejeti vrsto ukrepov. "Zagotovo bomo v prihodnjih letih naleteli na težave, vendar verjamem, da jih bomo lahko prebrodili," je še povedal.

Grki že septembra na predčasne volitve