Ministri so na dopisni seji potrdili predlog, da finančni minister Dušan Mramor v vlogi guvernerja glasuje za pomoč, vlada pa bo s tem seznanila državni zbor.

Soglasje parlamentov potrebno ali ne
Dogovor so potrdili tudi v španskem, estonskem in avstrijskem parlamentu. Španski parlament je pomoč Grčiji odobril z 297 proti 29 glasovom. Soglasje parlamenta za odobritev pomoči v tej državi sicer ni zakonsko predpisano, se je pa premier Mariano Rajoy odločil vzdušje preveriti v parlamentu, ker je delež Španije "znaten". Španija bo v okviru tretjega svežnja pomoči zagotovila 10,15 milijarde evrov.

V sredo bosta odločala še nemški in nizozemski parlament. Že prejšnji teden so novo pomoč Grčiji potrdili na Finskem in v Latviji. V Sloveniji soglasje parlamenta za odobritev pomoči ni zahtevano.

V treh letih dostop do 86 milijard evrov
O dogovoru bodo torej dokončno glasovali na svetu guvernerjev stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki ga sestavljajo finančni ministri evrskih držav. Za glasovanje bodo uporabili nujni postopek, zato je za sporazumno sprejetje odločitve zahtevana kvalificirana večina 85 odstotkov oddanih glasov.

S tem bo formalno omogočena nova pomoč Grčiji - do 86 milijard evrov. Grčija bo v prvi tranši dobila 26 milijard evrov. Deset milijard evrov bo šlo na poseben račun pri ESM-ju, ki bo namenjen ukrepom za stabilizacijo bank, 13 milijard evrov bodo Atene dobile takoj, preostale tri milijarde evrov pa na podlagi pregleda izvajanja javnofinančnih in reformnih ukrepov predvidoma v dveh delih septembra in oktobra.

Prvi mož ESM-ja Klaus Regling sicer meni, da območje evra vendarle ne bo pokrilo celotne vsote 86 milijard evrov. Še vedno namreč ostaja odprto sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada v programu, del potreb naj bi pokrili tudi s prihodki od privatizacije, prav tako pa bi Grčija v tem času vsaj delno lahko obnovila dostop do finančnih trgov.