S tem se je prižgala zelena luč za izplačilo prve tranše, ki je težka 26 milijard evrov. Takoj bo iz Bruslja nakazanih 13 milijard, s čimer bodo lahko poplačali zapadle obveznosti, 10 milijard pa je namenjenih za dokapitalizacijo grških bank, ki jih tare likvidnost. Grčija mora namreč že v četrtek vrniti 3,4 milijarde evrov Evropski centralni banki. Preostale tri milijarde bodo v Atene nakazali do začetka oktobra, ko bo grški parlament potrdil še nekatere predlagane reforme.

Brez presenečenja - odobren 3. program
Po vseh parlamentarnih soglasjih od Aten do Berlina so v sredo zvečer finančni ministri na telefonski konferenci kot zadnji pritrjevali dogovoru med evrsko skupino in Grčijo. Glede na to, da so glasovali po nujnem postopku, je bila za sporazumno sprejetje odločitve sveta guvernerjev potrebna kvalificirana večina 85 odstotkov oddanih glasov, slovenski finančni minister Dušan Mramor je dogovor podprl.

"Dogovor zagotavlja prihodnost za grško gospodarstvo na temelju vzdržne gospodarske rasti. Grška vlada se je odločno zavezala k izvedbi raznovrstnih reform, katerih vpeljavo bomo pozorno spremljali," je po dokončnem dogovoru in podpisu programa dejal predsednik evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. Grčija bo lahko v prihodnjih treh letih iz ESM-ja načrpala do 86 milijard evrov pomoči.

V Berlinu prepričljiva večina za pomoč Grkom
Nemški parlament je s prepričljivo večino potrdil tretji program finančne pomoči Grčiji v zadnjih petih letih.

Za je glasovalo 454 poslancev, 113 jih je bilo proti, 18 pa se jih je vzdržalo. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je nemške poslance pred glasovanjem o finančni pomoči Grčiji pozval k potrditvi dogovora, čeprav ni nobenega zagotovila za uspeh.

"Ni zagotovila, da bo vse to delovalo, vedno lahko obstajajo dvomi ... vendar bi bilo neodgovorno, da bi Grčiji odrekli možnost za nov začetek, potem ko je njihov parlament že sprejel večino ukrepov," je Schäuble dejal v nagovoru poslancem.

Pred glasovanjem je bilo med člani kanclerkinih krščanskih demokratov (CDU) slišati nezadovoljstvo glede pomoči grškemu levičarskemu premierju Aleksisu Ciprasu, ki je že večkrat glasno kritiziral Nemčijo. Prejšnji mesec je tako že 60 od 311 poslancev CDU glasovalo proti začetku pogajanj o programu pomoči zadolženi južnoevropski državi.

Schäuble, ki je bil med najtršimi pogajalci z Grčijo in je celo omenjal možnost njenega izstopa iz evrskega območja, je poslancem dejal, da lahko brez slabe vesti glasujejo za pomoč. Med drugim jih je pomiril glede sodelovanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v tretjem programu pomoči: "Ne obstaja niti najmanjši dvom, da se bomo dogovorili do oktobra."

Zadnji parlamentarni "da" na Nizozemskem
A pogajanja z IMF-om bi znala biti dolgotrajna, saj sklad noče sodelovati, če ne bo prišlo do odpisa znatnega dela dolga, čemur pa Nemčija odločno nasprotuje in pristaja samo na lajšanje dolžniškega bremena.

Pomoč Grčiji so sicer že potrdili parlamenti v Španiji, Estoniji, Avstriji, Latviji, Litvi in na Finskem. Kot zadnji so v sredo popoldne glasovali še na Nizozemskem. Tam se premierju Marku Rutteju v parlamentu pripravili razgreto debata, a na koncu so potrdili tretji sveženj pomoči Atenam.