"Znižanje ratinga je v prvi vrsti posledica padca pokojninske reforme - tu ni nobenega dvoma," je poudaril minister, ki opravlja tekoče posle. Agencije so po njegovih besedah počakale nekaj mesecev in se nato odzvale. "V ozadju je vprašanje, ali smo sposobni varčevati na dolgi rok," je menil minister in poudaril, da bo po volitvah treba najti ustrezno energijo in izpeljati reforme.
Na gornjo izjavo se je hitro odzval odbor za finance v SDS-ovem strokovnem svetu: "Trditve finančnega ministra Križaniča, da je znižanje bonitetne ocene Slovenije v prvi vrsti posledica padca pokojninske reforme, ne držijo. To dokazujeta poročili obeh mednarodnih bonitetnih hiš (Moody´s in Fitch), ki med razlogi za znižanje ocene navajata nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, potrebo po dokapitalizaciji državnih bank ter politično nestabilnost. Nobena bonitetna agencija pa ne navaja pokojninske reforme kot temeljni razlog za padec ocene," so zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenija ni omenjana med ranljivimi
Minister je sicer razmere v območju evra ocenil kot "kritične zaradi sorazmerno počasne odzivnosti evroskupine". A kljub temu je izrazil pričakovanje, da bo območje evra vendarle našlo prave ukrepe, dalo signal trgom in omogočilo njihovo normalno ravnanje v naslednjem letu. Križaniča skrbi predvsem negativen vpliv dolžniške krize na medbančni kapitalski trg. "Pričakujemo hitrejšo akcijo," je poudaril in spomnil, da je Slovenija svojo nalogo opravila in potrdila krepitev začasnega kriznega sklada (EFSF) tudi v obdobju med dvema vladama s polnimi pooblastili.
Julija dogovorjena razširitev delovanja in povečanje prožnosti EFSF, ki deluje kot upnik na zadnji ravni, med drugim pomeni, da bo lahko ta uporabljen tudi v pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov.
Na vprašanje, ali je bila na sedemurnem zasedanju evroskupine zaradi znižanja bonitete državi in bankam izpostavljena tudi Slovenija, je minister odgovoril nikalno. "Ne, nismo med tovrstno ranljivimi, izpostavljenimi državami," je dejal. Ob tem je opozoril, da se bo problem pojavil, če se bo kontaminiral medbančni trg, saj bodo v tem primeru vse banke v Sloveniji pod velikim pritiskom, kje dobiti nove vire, kar bo privedlo do pritiskov na gospodarstvo in po najslabšem scenariju do precejšnje gospodarske recesije. Slovenija ima sicer po njegovih besedah "čvrste gospodarske temelje", a njena rast temelji na izvozu in je tako v tem kontekstu ranljiva za morebitno recesijo, če bi se ta ponovila ob morebitni neučinkovitosti pri sanaciji problemov grškega dolga in prenosa težav na druge države. "V tem kontekstu se na Slovenijo ne gleda kot na problem," je sicer menil minister. Je pa po njegovih besedah problem vprašanje, ali so bile dosedanje dokapitalizacije samo nekaj začasnega in se bo dolg res konsolidiral po načrtih.
Čas za zmanjšanja primanjkljaja do leta 2013 ...
Finančni ministri EU so sicer danes ovrednotili uspehe posameznih držav pri odpravljanju presežnega primanjkljaja. Slovenija je kot večina članic Unije v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja. Rok za ustrezno zmanjšanje primanjkljaja zanjo je leto 2013. Minister je spomnil na nekatere nepričakovane in sorazmerno visoke letošnje izdatke v višini 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, ki so bili namenjeni dokapitalizacijam, a izrazil prepričanje, da bo Slovenija vendarle pravočasno ustrezno zmanjšala primanjkljaj.
Na vprašanje, kaj bi pomenil scenarij nadzorovanega bankrota Grčije, pa je minister odgovoril, da bi bil to novi Lehman Brothers. "Konec sveta ravno ne bi bilo, a spet bi prišlo do precejšnje recesije, ki je sicer že na poti zaradi prepočasnega odzivanja in govoric o bankrotu," je še dejal. Minister je še pojasnil, da se pripravlja študija o vzdržnosti grškega dolga, ki naj bi bila skupaj z oceno grških ukrepov predstavljena sredi oktobra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje