Dijsselbloem je slovensko vlado tudi opozoril na pomen sodelovanja z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko: "Izpostavljamo pomen tega, da slovenska vlada v procesu reševanja problemov v finančnem sektorju sodeluje z Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo ter išče podporo pri teh dveh institucijah." Sicer pa naj bi finančni ministri le na kratko govorili o razvoju dogodkov v Sloveniji.

Guverner banke Slovenije meni, da so pritiski plod domišljije
"Danes sem sedel z vsemi drugimi guvernerji in predstavniki Evropske centralne banke in nihče ni prišel z nikakršno niti razlago, še manj pa s komentarjem novic, da ECB zahteva kakršni koli program. Zdi se, da je bil to zgolj plod bujne domišljije nekaterih in manipulacije, ki se vedno in vsak dan znova pojavljajo tako v naših kot v tujih medijih," je navedbe o pritiskih glede finančne pomoči Sloveniji po neformalnem sestanku zavrnil guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je bil skupaj s finančnim ministrom Urošem Šuštarjem prisoten na neformalnem srečanju v Vilniusu.

Jazbec je tudi opozoril, da se Slovenija ne more osredotočiti samo na bančni sektor, saj sta enako pomembni konsolidacija javnih financ in politična stabilnost.

"Vsaka od teh treh točk je enako pomembna pri tem, kako nas bodo tuji trgi dojemali in ali nam bo uspelo s kredibilno in zaupanja vredno politiko prepričati tuje investitorje, da smo dober dolžnik, ki odplačuje svoje obveznosti," je opozoril Jazbec in izpostavil, da se z ECB in Evropsko komisijo še dogovarjajo o načinu, ki bo najmanj stal slovenske davkoplačevalce.

"Moramo se zavedati, da bo sanacija bančnega sistema stala ... Na ministrstvu za finance, vladi in Banki Slovenije se trudimo najti način, ki bi bil najmanj škodljiv in ki bi vse nas davkoplačevalce stal najmanj," je še dodal.

ECB naj bi navijal za pomoč Sloveniji
Pred današnjim posvetom evrskih finančnih ministrov so se znova razplamtela ugibanja, da bo Slovenija potrebovala denarno pomoč Evrope. Likvidacija Factor banke in Probanke naj bi spodbodla Dijsselbloema, da težave Slovenije uvrsti na dnevni red zasedanja evroskupine, je pisal nemški poslovni časnik Handelsblatt.

Poleg tega naj bi po pisanju časnika na Slovenijo pritiskal tudi ECB, naj že zaprosi za pomoč, a na finančnem ministrstvu vztrajno ponavljajo, da država ne potrebuje pomoči, kljub več kot sedmim milijardam posojil, ki jih slovenske banke najverjetneje ne bodo več videle.
Finance ob tem poročajo, da naj bi za ponovno oživljenimi ugibanji o pomoči Sloveniji stali trije razlogi: eden je pritisk na Angelo Merkel pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi pokazal, da ne obvladuje razmer. Drugi razlog je, da EU dejansko že dalj časa pritiska na Slovenijo, naj zaprosi za pomoč, pri čemer bi se država zavezala izpolniti ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Tretji pa so notranje težave koalicije, ki pod vprašaj postavlja izvedbo dogovorjenih varčevalnih ukrepov.