Status zaščite volka izhaja iz mednarodne bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter naravnih habitatov, katere pogodbenice so tudi EU in njegove članice. Po konvenciji je bil status zaščite določen na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov iz leta 1979.

Evropska komisija je septembra lani napovedala zbiranje novih podatkov, na podlagi katerih se je decembra odločila, da predlaga spremembo statusa zaščite volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega.

V sredo so predstavniki držav članic s t. i. kvalificirano večino podprli zmanjšanje zaščite, so potrdili na Evropski komisiji. Slovenija predlogu Evropske komisije za spremembo statusa ni nasprotovala, glasovanja se je vzdržala.

Na komisiji so odločitev Sveta EU-ja, ki jo bodo v četrtek predvidoma uradno potrdili ministri, pristojni za konkurenčnost, pozdravili.

"Po našem mnenju bo prilagoditev statusa zaščite pomemben korak pri naslovitvi izzivov, ki jih predstavljajo naraščajoče populacije volkov, in ohranjanja vrst hkrati," je povedal njen tiskovni predstavnik Adalbert Jahnz.

Pojasnil je, da bo po uradni odločitvi Sveta EU-ja komisija stalnemu odboru bernske konvencije, ki se bo naslednjič sestal v začetku decembra, podala predlog za spremembo statusa zaščite volka. Sprememba konvencije je namreč predpogoj za spremembo zakonodaje EU-ja. Če bo stalni odbor potrdil spremembo konvencije, bo nato komisija predlagala tudi spremembo statusa v evropski direktivi o habitatih.

Več kot 300 organizacij za zaščito okolja in živali, med njimi tudi več slovenskih, je sicer pretekli teden ob 45. obletnici bernske konvencije pozvalo članice, naj zavrnejo predlog Evropske komisije o znižanju zaščite volkov. Države članice bi morale zaščito volkov okrepiti, ne pa oslabiti, so prepričane organizacije.

Sprememba bernske konvencije ne bo vplivala na slovenskega volka

Volk v Sloveniji v okviru bernske konvencije ni zavarovan, tako da sprememba varstvenega statusa ne bo imela vpliva na upravljanje volka v okviru bernske konvencije na ozemlju Slovenije, so za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

"Danes potrjeni sklep Sveta EU-ja oz. dokončna potrditev spremembe varstvenega statusa volka na stalnem odboru bernske konvencije predvidoma decembra letos nima oz. ne bo imel vpliva na upravljanje volka v okviru bernske konvencije na ozemlju Slovenije," so navedli na ministrstvu.

Pojasnili so, da je volk od začetka veljavnosti bernske konvencije leta 1982 uvrščen na prilogo II, ki govori o strogo zavarovanih živalskih vrstah, vendar je Slovenija ob ratifikaciji bernske konvencije leta 1999 dala pridržek do varstva volka. "S pridržkom je Slovenija izrazila nasprotovanje kakršni koli zaščiti volka, kar pomeni, da volk v Sloveniji v okviru bernske konvencije ni zavarovan," so navedli.

Sklep Sveta EU-ja o vložitvi predlogov za spremembo prilog II in III bernske konvencije v zvezi z volkom tako po pojasnilih ministrstva za naravne vire in prostor nima vpliva na upravljanje volka v okviru bernske konvencije na ozemlju Slovenije. "Zato predlogu Slovenija ni nasprotovala in se je vzdržala glasovanja," so stališče Slovenije pojasnili na ministrstvu.

So pa v povezavi statusom zaščite volka pri nas razložili, da je Slovenija zavezana k izpolnjevanju zahteve direktive o habitatih, v okviru katere je volk uvrščen na prilogo IV, na kateri so vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati. Slovenija je omenjeno habitatno direktivo v svoj pravni red prenesla z uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah.

Ta tako določa tudi pravila varovanja volka. Kot so prav danes v odziv glede odvzema volkov iz narave z odstrelom na območju Jelovice in Pokljuke spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je glede na varstveni status volka poseg v populacijo dopusten, vendar morajo biti v skladu z omenjeno uredbo izpolnjeni trije pogoji, in sicer da ni druge zadovoljive možnosti, da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in da gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode.

V slovenskih gozdovih se giblje 117 volkov

Za Slovenijo je glede na zadnje poročilo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) o spremljanju stanja ohranjenosti volka v Sloveniji ocena, da je bilo v sezoni 2022/2023 v Sloveniji 117 volkov, kar predstavlja oceno povprečnega števila volkov, ki je v danem trenutku v državi. V sezoni 2022/2023 so sicer na območju Slovenije potrdili prisotnost 17 volčjih tropov in enega tropa križancev med volkom in domačim psom.

Večletna dinamika kaže, da je populacija volka pri nas od leta 2010, odkar izvajajo genetski monitoring, stalno naraščala do sezone 2019/2020. Med letoma 2010 in 2020 se je populacija povečala za približno trikrat. Se pa glede na rezultate monitoringa v sezoni 2022/2023 opaža ustavitev rasti populacije.

"To kaže na stabilizacijo populacije v trenutnih prostorskih okvirih, tudi v Alpah, seveda pa to ne pomeni, da se v prihodnjih letih volk ne bo razširil tudi na druga območja države, kjer danes še ni stalno prisoten, kar utegne sprožiti ponoven cikel populacijske rasti. Na podlagi vseh podatkov lahko varstveno stanje opredelimo kot ugodno," je med drugim zapisano v omenjenem poročilu ZGS-ja. Objavljeno je bilo oktobra 2023.