Luksemburški minister za migracije Jean Asselborn je poudaril, da je zelo zadovoljen, da so grškim besedam sledila dejanja ter da so pozvali k uporabi skupin Rabit in k materialni pomoči iz civilnega mehanizma. Izpostavil je tudi znatna prizadevanja pri vzpostavljanju žariščnih točk (hotspotov). Asselborn je ob tem dodal, da izključitev države iz schengena pravno ni mogoča.

Po navedbah virov pri luksemburškem predsedstvu ministri tako niso pozvali Evropske komisije (EK), naj premisli o možnosti predstavitve predloga za uvedbo do dveletnega nadzora na notranjih mejah schengena. Prav to možnost je luksemburško predsedstvo predlagalo v dokumentu, ki je bil podlaga za razpravo notranjih ministrov.

Potencialno uvedbo skrajnega ukrepa dvoletnega nadzora na notranji meji v Grčiji namreč nekateri tolmačijo kot začasno izključitev države iz schengena. Omenja pa se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v državah v jedru Unije okoli Nemčije, kar nekateri tolmačijo kot vzpostavitev minischengena.

Ukrepanje Grčije je pozdravila tudi slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. "Nismo govorili o podaljševanju obdobja za uvedbo nadzora na notranjih schengenskih mejah v okviru 26. člena schengenskega zakonika. K premisleku o njegovi uporabi sta pozvali le Belgija in Nemčija. Kot veste, ta člen omogoča svetu, da na predlog komisije naloži določeni državi ali več, da ponovno vzpostavijo nadzor na celotni ali delu notranje meje," je pojasnila ministrica.

Notranji nadzor meja
Članice schengenskega prostora lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih - za največ dva meseca, za največ šest mesecev in v skrajnem primeru za največ dve leti.

Medtem ko se je nadzor na mejah znotraj schengenskega območja že večkrat vzpostavil za krajše obdobje, pa ni bila možnost nadzora za največ dve leti še nikoli uporabljena. Gre za uvedbo nadzora v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje schengena. Predvidena je zlasti za primer migracijskih pritiskov, ob resnih težavah pri nadzoru zunanjih meja Unije.

Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, so bili odzivi na predlog protislovni. Za nekatere je to poskus krepitve schengenskega območja, za druge korak proti t. i. minischengenu, za tretje pa grožnja z izključitvijo Grčije oziroma pritisk nanjo, da okrepi varovanje meje in obravnavo prebežnikov.

Grčija privolila v ukrepe, ki jih je zavračala
Sinoči je Evropska komisija potrdila, da je Grčija privolila v ukrepe, ki so ji jih ponujali že od poletja. Tako je sprožila evropski mehanizem civilne zaščite za pomoč pri oskrbi prebežnikov, potrdila je načrt za napotitev predstavnikov mejne agencije Frontex na mejo z Makedonijo, kjer ji bodo pomagali pri popisu prebežnikov, vložila pa je tudi uradno prošnjo za namestitev mejnih sil za hitro posredovanje Frontexa RABIT na Egejske otoke, kjer ji bodo pomagali pri mejnem nadzoru. Temu so se v Atenah dolgo upirali.

Notranji ministri Unije so razpravljali tudi o stalnem kriznem mehanizmu prerazporejanja beguncev po državah članicah. Tu napredka tako rekoč ni, saj se še začasni shemi o premestitvi 160.000 ljudi komajda izvajata, Slovaška in Madžarska pa ju izpodbijata na sodišču EU-ja. Tudi Slovenija glede tega nima jasnega stališča, najprej želi oceno učinkov zdajšnjih shem.

Vzporedno tečejo tudi pogovori o preselitvi beguncev v Unijo neposredno iz Turčije, a za zdaj v Bruslju zanikajo, da gre za pol milijona ljudi, je še poročala Erika Štular.