Brez polemik in sporov seveda ne gre niti v Evropskem parlamentu, saj v njem sedi več kot 700 politikov, ki imajo včasih zelo različna mnenja. Za poslance pa je sodelovanje s poslanci iz drugih držav, s katerimi imajo podobne politične poglede, najučinkovitejši način za doseganje svojih ciljev na ravni EU-ja.

Evropski poslanci so večinoma izvoljeni kot predstavniki nacionalnih političnih strank, vendar niso razporejeni po nacionalnih delegacijah, temveč so povezani v politične skupine, ki se jim pridružijo glede na svojo politično usmeritev. Politične skupine so tako tiste, ki usmerjajo delo parlamenta in vplivajo na ključne odločitve.

Brez takšnega sistema bi se delo Evropskega parlamenta kot edine neposredno voljene institucije EU-ja lahko spremenilo v kaos, kjer bi vsak skrbel le lastne nacionalne interese.

Tudi na ravni EU-ja delitev levo-desno
Politične skupine so namreč osrednjega pomena za parlamentarno delo, so glavne pri oblikovanju poslanskih večin za glasovanje o zakonodaji, proračunu in drugih vprašanjih, odločajo o parlamentarnem dnevnem redu ter imajo odločilno vlogo pri izbiranju predsednika in drugih vodilnih funkcionarjev v Evropskem parlamentu. Pred glasovanjem na plenarnem zasedanju parlamenta politične skupine proučijo poročila parlamentarnih odborov in vložijo svoje predloge sprememb.

Stališče, ki ga zavzame politična skupina, se sprejme z dogovorom znotraj skupine, noben poslanec pa ni zavezan, da glasuje tako kot skupina. Disciplina v skupinah v Evropskega parlamenta ni tako stroga kot v nacionalnih parlamentih, saj se člani iste politične skupine pri glasovanju včasih ravnajo po drugačnih - pogosto nacionalnih ali regionalnih - smernicah. Vseeno pa je, tako kot v nacionalnih parlamentih, najpogostejša politična ločnica tista, ki poslance deli na levo ali desno stran.

Politična skupina = vsaj 25 poslancev iz najmanj 7 držav
Za sestavo politične skupine je potrebnih 25 poslancev, v skupini pa mora biti zastopana najmanj ena četrtina držav članic. Poslanci lahko pripadajo samo eni politični skupini, nekateri pa ne pripadajo nobeni politični skupini in v tem primeru so to samostojni poslanci.

Notranjo organizacijo politične sestavljajo predsednik (v nekaterih skupinah pa dva sopredsednika), predsedstvo in sekretariat.

V Evropskem parlamentu se je v zadnjem mandatu 766 poslancev - od letošnjih volitev naprej bo teh le še 751 - delilo na sedem političnih skupin, ki obsegajo ves politični spekter in predstavljajo več kot 160 nacionalnih strank. Tudi v sejni dvorani so poslanski sedeži skupin določeni glede na njihovo politično pripadnost - od leve proti desni, ne pa glede na nacionalno pripadnost.

Poslanski sedeži so na podlagi pogodb EU-ju med države razdeljeni po načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da imajo države z večjim številom prebivalstva več sedežev kot manjše države, vendar imajo manjše države več sedežev, kot bi jim jih pripadalo, če bi strogo upoštevali sorazmernost.

Brez "velike koalicije" ne gre
Nova politična večina, ki se bo izoblikovala po volitvah 25. maja, bo v naslednjih petih letih oblikovala tudi evropsko zakonodajo na področjih, ki segajo od enotnega trga do državljanskih svoboščin. Parlament, ki je edina neposredno izvoljena institucija EU-ja, je namreč v osrčju evropskega sistema sprejemanja odločitev, njegova beseda pa velja toliko kot beseda nacionalnih vlad skoraj pri vseh zakonih EU-ja.

V zgodovini Evropskega parlamenta pa se ni še nikoli zgodilo, da bi bila v eni sami politični skupini združena večina poslancev. Da bi poslanci sprejeli zakonodajo EU-ja in odobrili proračun, morajo tako politične skupine prek pogajanj in sklepanja kompromisov oblikovati delujočo večino. Sistem "daj-dam" je tako med skupinami nujen, čeprav imajo večje skupine tudi več vpliva.

Sedem političnih skupin Evropskega parlamenta
Dve največji politični skupini v Evropskem parlamentu, ki skupaj predstavljata več kot 60 odstotkov vseh poslancev, sta skupina Evropske ljudske stranke (EPP) ter skupina Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D). Poslanci EPP-ja so v tem mandatu zasedali 273 sedežev, poslanci S&D-ja pa 196. Tretjo največjo skupino pa je s 83 sedeži predstavljalo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).

Tudi vseh osem slovenskih evropskih poslancev v tem sklicu je pripadalo trem največjim političnim skupinam v EP-ju - Lojze Peterle, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič in Milan Zver EPP-ju, Ivo Vajgl in Jelko Kacin ALDE-ju, Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš pa S&D-ju.

Po 57 sedežev pa sta imeli skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) in skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze (Greens/EFA). Evropska združena levica – Zelena nordijska levica (GUE-NGL) jih je imela 34, Evropa svobode in demokracije (EFD) 31 sedežev, 33 poslancev pa ni pripadalo nobeni politični skupini in se je zato uvrščalo med samostojne poslance.

Javnomnenjske ankete napovedujejo tesen boj
Najnovejša raziskava PollWatch kaže, da se na prihajajočih evropskih volitvah napoveduje zelo tesen boj med evropskimi konservativci in socialisti - če bi bile volitve zdaj, bi EPP dobil 212 sedežev, S&D pa 209. Na tretjem mestu so s precejšnjim zaostankom liberalci (Alde), ki jim anketa napoveduje 63 sedežev.

Kot ugotavlja raziskava, to pomeni, da lahko na volitvah prihodnji teden zmaga ena ali druga politična skupina. V prvi raziskavi, objavljeni sredi februarja, so bili socialisti na evropski ravni v rahli prednosti, marca sta bili stranki skoraj izenačeni, aprila pa so povedli konservativci - takrat so ankete pokazale, da bi EPP dobila 222 sedežev, socialisti pa 209.

PollWatch 2014 je skupen projekt neodvisne organizacije VoteWatch Europe in ene največjih lobističnih skupin v Bruslju Burson-Marsteller, med drugim pa ga sponzorira Evropski parlament. Pri pripravi napovedi uporabljajo posebno metodologijo, preizkušeno že na zadnjih volitvah leta 2009. Kot pojasnjujejo, se je izkazala za izjemo uspešno, saj so pravilno napovedali kar 98 odstotkov sedežev glede na politično skupino ter 90 odstotkov sedežev glede na stranke iz posameznih držav.

Od konservativcev ...
Skupina EPP je že od leta 1999 največja politična sila v Evropskem parlamentu, združuje pa sredinske in desnosredinske proevropske politične sile. Pri svojem delu "spodbujajo cilj konkurenčnejše in bolj demokratične Evrope, ki je bližja državljanom, ter socialnega tržnega gospodarstva", je zapisano na na njihovi spletni strani.

Med voditelji 28 držav članic EU-ja, ki sestavljajo Evropski svet, jih družini EPP-ja pripada polovica, iz njenih vrst prihaja tudi 13 od skupno 28 evropskih komisarjev z dozdajšnjim predsednikom Evropske komisije, Portugalcem Josejem Manuelom Barrosom, na čelu.
Iz Slovenije pa EPP-ju pripadajo tri parlamentarne stranke, SDS, SLS in NSi, ki so imele v iztekajočem se mandatu skupaj štiri od osmih evropskih poslancev iz Slovenije - Milana Zvera, Zofijo Mazej Kukovič, Romano Jordan in Lojzeta Peterleta.

... prek socialistov ...
Pred letom 1999 največja, zdaj pa druga po velikosti, je skupina S & D, ki se prav tako lahko pohvali z dolgo zgodovino, saj je nastala že leta 1953 v skupščini takratne Evropske skupnosti za premog in jeklo.

V Evropskem svetu imajo socialdemokrati 10 somišljenikov, v Evropski komisiji pa sedem, med njimi visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Catherine Ashton, v njihove vrste je sodil tudi dozdajšnji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Iz Slovenije tej politični družini pripada stranka SD, katere vrste sta v Bruslju do zdaj zastopali Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš.

Zavzemajo se za "vključujočo evropsko družbo, utemeljeno na načelih svobode, enakopravnosti, solidarnosti, raznolikosti in poštenosti", v trenutnih kriznih časih pa je njihova prioriteta "boj proti brezposelnosti ter zagotavljanje, da bodo naše družbe in trgi bolj pošteni".

... liberalcev ...
Tretja po velikosti je skupina Alde, katere "proevropska platforma se zavzema za neoliberalno ekonomijo, podporo evropski integraciji in evropskemu enotnemu trgu". Ustanovljena je bila 1976 pred prvimi evropskimi volitvami in 1993 ustanovljena kot prva prava nadnacionalna politična stranka.

Ideologiji, ki vodita Alde, sta liberalizem in centrizem. Kot taka skupina pogosto, posebej pri bolj ekonomskih in socialnih temah, paktira z EPP-jem, včasih, npr. pri človekovih pravicah, pa s S&D-jem.

Iz liberalnih vrst prihajajo štirje voditelji držav oziroma vlad članic EU-ja, v Evropski komisiji ima Alde osem somišljenikov - med njimi je tudi komisar za okolje Janez Potočnik, v Evropskem parlamentu pa 85 poslancev - med njimi Jelka Kacina (LDS) in Iva Vajgla (Zares).

Liberalcem sicer v Sloveniji pripada še Državljanska lista, za vstop v njene vrste se je sprva odločila tudi Pozitivna Slovenija, po vrnitvi Zorana Jankovića na čelu stranke pa so se pojavila namigovanja, da se bodo raje pridružili evropskim socialistom - nazadnje so v PS-ju zaradi novih okoliščin v stranki in v slovenskem političnem prostoru svetu Aldeja sami predlagali preložitev odločanja članstvu.

... in proevropskih Zelenih ...
Tudi politična skupina Zeleni/Evropska svobodna zveza spada med proevropske sile, zase med drugim pravijo, da želijo "preusmeriti EU, ki daje trenutno preveč poudarka svoji ekonomski zamisli na račun socialnih, kulturnih in ekoloških vrednot". Slovenci svojih evropskih poslancev v tej skupini nimamo, je pa članica evropske stranke Zelenih slovenska stranka SMS-Zeleni.

... do "mehkih" ...
Evropska združena levica – Zelena nordijska levica (GUE-NGL), Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Evropa svobode in demokracije (EFD) pa veljajo za evroskeptične, a so med njimi velike razlike.

GUE/NGL je na levem polu in spada med t. i. mehke evroskeptike, po besedah vodje njenih poslancev Gabriele Zimmer pa želijo "rekonstruirati EU kot socialno unijo in unijo solidarnosti, da ne bo le reševala bank, ampak bo naredila več za ljudi". V Sloveniji bo pod okriljem Stranke Evropske levice, iz katere načeloma prihajajo poslanci GUE/NGL, na evropskih volitvah nastopila Združena levica, morda se jim pridruži tudi programsko sorodna stranka Solidarnost.

T. i. mehki evroskeptiki so tudi v ECR-ju, med katerimi prevladujejo konservativci britanskega premierja Davida Camerona. Zanje je značilno predvsem nasprotovanje federalistični viziji EU-ja in želja, da se čim več pristojnosti ohrani na nacionalni ravni. Slovenija poslancev v tej konservativni skupini nima.

... in "trdih" evroskeptikov
Skrajni desničarji, ki veljajo za t. i. trde evroskeptike, pa so povezani v skupini EFD in obenem prevladujejo med nepovezanimi poslanci. Njihovi glasovi se v zadnjih letih v Evropi krepijo in se jim zato na tokratnih volitvah obeta velik uspeh. Na skrajno desnem polu bo v Sloveniji na evropskih volitvah nastopila stranka SNS. Če ji bo uspel preboj v parlament, pa je vprašanje, v katero skupino bo vstopila. Njeni somišljeniki - npr. iz vrst avstrijskih svobodnjakov in francoske Nacionalne fronte - so namreč trenutno večinoma med nepovezanimi in napovedujejo, da bodo po volitvah oblikovali novo politično skupino.

Zadnja raziskava PollWatch sicer po volitvah, ki bodo to nedeljo, 25. maja, napoveduje velik porast nepovezanih poslancev - z zdajšnjih 32 sedežev naj bi skočili na 95.