Kot je napovedal, je nov predlog plod intenzivnega skupnega dela. Zadnji koraki so vselej najtežji, je dejal in izrazil prepričanje, da je dogovor mogoče doseči. A hiter dogovor se zdi malo verjeten.

Sorodna novica Opozicija: Janša spreminja usmeritev Slovenije. Janša: Enaki vatli za vse.

Nov pogajalski predlog kljub nekaterim drugačnim napovedim krovni obseg sklada za okrevanje ohranja pri 750 milijardah evrov. Za nepovratna sredstva je predvidenih 390 milijard, za posojila pa 360 milijard evrov. Krovni obseg sklada sicer ostaja enak kot v majskem predlogu Evropske komisije, a razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili se je občutno spremenilo. Sprva sta bili namreč za nepovratna sredstva namenjeni dve tretjini, tretjina pa za posojila.

Povečala so se sredstva za temeljni del tega sklada, instrument za okrevanje in odpornost, ki je poznan po angleški okrajšavi RRF, v okviru katerega so predvidene nacionalne ovojnice. A v glavnem se je povečal delež, namenjen za posojila. Po predlogu komisije je bilo zanj predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, zdaj pa je predvidenih 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde za nepovratna sredstva in 360 milijard za posojila.

Za vse preostale instrumente, za katere so predvidene nacionalne ovojnice – novi kohezijski instrument ReactEU ter okrepljena sklad za pravičen zeleni prehod in sklad za razvoj podeželja – so se sredstva glede na majski predlog komisije zmanjšala. Za novi kohezijski instrument ReactEU so se zmanjšala s 55 milijard na 47,5 milijarde evrov. Sredstva za sklad za pravičen prehod so se znižala s 30 milijard na deset, sredstva za sklad za razvoj podeželja pa razpolovila na 7,5 milijarde evrov.

Sedemletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov

Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji sicer poleg 750-milijardnega sklada za okrevanje, ki je bil te dni v središču pozornosti, vključuje tudi prihodnji sedemletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov, s katerim je sklad neločljivo povezan.

Michel v novem predlogu ohranja krovni obseg, ki ga je predlagal v prvem predlogu, predstavljenem pred vrhom. Komisija je sicer predlagala nekoliko več – 1100 milijard evrov.
Novi predlog vključuje tudi tradicionalne bombončke, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh.

Za zahodno Slovenijo 300 milijonov evrov

Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, zahodno Slovenijo, je iz strukturnih skladov predvidenih 300 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. V vmesnem osnutku je bila ta številka nižja, 240 milijonov evrov.

Začetek zasedanja večkrat prestavili

Obseg svežnja in rabati za nekatere netoplačnice ter razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili sta bili vseskozi med ključnimi odprtimi vprašanji. Preostala odprta vprašanja so še izračunavanje nacionalnih ovojnic sredstev iz sklada za okrevanje, upravljanje in pogojevanje ter novi lastni viri.

Začetek zasedanja četrtega dne je bil sprva predviden ob 16.00, a so ga že večkrat preložili. Zvečer se je skupno zasedanje predstavnikov 27-erice le začelo.

Vprašanje ostaja, ali bo tokratni vrh podrl rekord do zdaj najdaljšega zasedanja. Rekorder je vrh v Nici, ki je potekal od 7. do 11. decembra 2000. Dogovor so dosegli peti dan zasedanja zgodaj zjutraj.

Janša: Dogovor "danes ali jutri"

Premier Janez Janša je pred četrtim dnevom pogajanj dejal, da po ponoči doseženem napredku obstaja dokaj realno upanje, da bi lahko dogovor dosegli "danes ali jutri". "Ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kljub temu pa lahko rečem, da se je veliko stališč zbližalo," je ocenil ob prihodu na ponedeljkovo zasedanje. Slovenija se po njegovih besedah bori tako za zadosten obseg sredstev na ravni EU-ja ter ugodno razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili v skladu za okrevanje kot tudi za ustrezno nacionalno ovojnico. Ves naloženi denar v kateri koli članici EU-ja, s katero slovensko gospodarstvo sodeluje, je hkrati tudi investicija v napredek in razvoj, je poudaril Janša.

Ključno vprašanje v pogajanjih poleg krovnega obsega svežnja in rabatov za nekatere netoplačnice, razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanja nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje ter odločanja o izplačilu sredstev za okrevanje, ki naj bi bila zdaj rešena, je tudi povezava med vladavino prava in evropskim proračunom.

Slovenija naj ne bi bila "pretirano navdušena"

Madžarska in Poljska že vseskozi nasprotujeta načrtovani povezavi, v soboto je v razpravi podobne zadržke kot ti državi po neuradnih informacijah izrazila tudi Slovenija. Janša je danes glede vladavine prava med drugim dejal, da bi morala zagotavljati enake vatle za vse.
Uradnega slovenskega odziva na najnovejši Michelov predlog sicer še ni, a po prvih neuradnih informacijah na slovenski strani ni pretiranega navdušenja.

Glede na to, da je Slovenija želela, da bi bil končni dogovor čim bliže predlogu komisije, je mogoče sklepati, da ni zadovoljna z zmanjšanjem krovnega obsega nepovratnih sredstev ter s krčenjem sredstev za sklada za pravičen zeleni prehod in razvoj podeželja. Prav tako zagotovo ni zadovoljna z večanjem rabatov za nekatere netoplačnice.

Počakati je treba tudi na uradno oceno stanja glede kohezije, ki je bila za Slovenijo ves čas proračunskih pogajanj, tudi pred pandemijo, glavna prioriteta, še zlasti preprečitev prevelikega padca sredstev za razvitejšo od obeh kohezijskih regij, zahodno Slovenijo.

Merkel: Izjemno težka pogajanja

Sorodna novica Nočna maratonska pogajanja v slepi ulici. Kaj bo prinesel nov dan?

Glavno jabolko spora sta sklad za obnovo in razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, je za Radio Slovenija iz Bruslja popoldne poročal Igor Jurič, ki je dejal: "Okrog celotnega obsega sklada za obnovo se že tri dni bije pozicijska bitka. Še vedno ni jasen niti obseg sklada niti razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili. Kot je slišati, naj bi Michel v svoj drugi predlog zapisal, da bo znesek 390 milijard evrov, kar je seveda manj od pričakovanj najbolj prizadetih držav. Naj bi pa nekatere varčne države dobile še en 'cukrček', da bi pristale na dogovor, in sicer višje popuste pri plačilih v evropski proračun."

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je bila popoldne optimistična glede možnosti za dogovor. Na dolgih nočnih pogajanjih so oblikovali okvir za možen dogovor, to je napredek, je dejala ob prihodu v stavbo Evropa. Obstaja torej upanje, da bo na četrti dan zasedanja dogovor mogoče doseči oziroma da je dogovor mogoč, je dejala kanclerka. Poudarila je, da so pogajanja izjemno težka, a da izjemne razmere zahtevajo izjemne odzive. Upa, da bo razlike, ki še obstajajo, mogoče preseči, čeprav to ne bo lahko.

Macron ostaja previden

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako ocenil, da obstaja upanje na kompromis, a hkrati poudaril, da ostaja izjemno previden. Navedel je napredek glede upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje, torej odločanja o izplačilu teh sredstev, ter o krovnem obsegu sklada in obsegu nepovratnih sredstev. A hkrati je poudaril, da je nekatera vprašanja še treba rešiti – vprašanje podnebnega pogojevanja in vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, po neuradnih informacijah ju je v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija. Francoski predsednik je poudaril tudi, da je nujno ohraniti ambicijo svežnja, in opozoril, da bi neuspeh vrha pomenil še večje stroške v še težjih okoliščinah.