S predsednikom Evropskega parlamenta med januarjem 2007 in julijem 2009, nekdanjim vodjo največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) ter nemškim krščanskim demokratom in tesnim zaveznikom kanclerke Angele Merkel, smo se pogovarjali v Ljubljani, ko se je udeležil volilnega kongresa ene izmed slovenskih političnih strank.

Član Evropskega parlamenta ste že od leta 1979. Katera je največja sprememba, ki se je zgodila v teh zadnjih 30 letih?
Leta 1979 so potekale prve volitve v Evropski parlament. Sem edini, ki je član parlamenta nepretrgoma že od leta 1979. Evropa se je močno spremenila. Če bi mi nekdo leta 1979 rekel, da bo komunizem padel in da se bodo Slovenija, Poljska, Estonija, Latvija, Litva in druge države pridružile Evropski uniji, bi rekel, da so to sanje, da je to veliko upanje, a da ne bo uresničeno v času našega življenja. Uresničilo se je in Evropska unija ni le geografska organizacija, je skupnost vrednot. Zelo pomembno je, da naše vrednote – dostojanstvo človeka, človekove pravice, demokracija, svoboda, pravni red – te vrednote nas združujejo v Evropski uniji. Te vrednote so končno uspele v komunističnih državah, tako da je komunizem propadel. Razvoj v 80. in 90. letih je bil razvoj na bolje in pomeni veliko spremembo, saj ljudje v Evropi, vsaj kar se tiče EU, živijo v svobodi in demokraciji. Menim, da je to največja sprememba, ki smo jo videli.

Vloga Evropskega parlamenta se je v tem času spreminjala. Ste zadovoljni s smerjo, v katero so potekale te spremembe?
Zagotovo. Ko sem bil kandidat na volitvah v Evropski parlament leta 1979, so me mnogi prijatelji spraševali, zakaj hočem biti v Evropskem parlamentu, ki nima nobene besede. Čeprav to ni bilo povsem resnično, je pa držalo, da Evropski parlament leta 1979 ni imel nobene zakonodajne moči. Nič zakonodajne moči. 21. aprila 2009 sem kot predsednik Evropskega parlamenta podpisal s tem peresom (povleče iz žepa pero, op. a.), ki je bil darilo nogometne organizacije Spodnje Saške – ta mala darilca lahko zadržimo -, evropsko zakonodajo proti podnebnim spremembam. To kaže, da je Evropski parlament zdaj močan zakonodajalec. Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je Evropski parlament na skoraj vseh področjih evropske zakonodaje sozakonodajalec s Svetom. Skoraj nič ne more biti odločeno brez Evropskega parlamenta. Smo tudi proračunska oblast skupaj s Svetom, in tu smo močni. Lahko rečemo, da se je Evropski parlament izjemno razvil, in to je prispevek ne le parlamentarizmu, temveč tudi razvoju demokracije v Evropi.

Evropski parlament je edino neposredno izvoljeno telo v Evropski uniji. Bo zaradi tega še naprej postajal pomembnejši?
Evropski parlament ima svojo legitimnost pri ljudeh, ker ljudje neposredno volijo stranke in člane. Tudi komisija ima demokratično legitimnost, saj predsednik komisije in komisija kot celota potrebujeta zaupnico Evropskega parlamenta.

Trenutno se veliko govori o grški krizi in krizi evra. Kaj je po vašem mnenju povzročilo to krizo?
Menim, da ne gre za krizo evra kot tako. Kriza je nastala zaradi dolga v nekaterih držav. Grčija je najbolj ekstremen primer prevelikega zapravljanja denarja. Vse države članice EU-ja in posebej 17 članic evrskega območja morajo ne le sprejeti, ampak tudi spoštovati načela maastrichtske pogodbe. Kriteriji maastrichtske pogodbe pravijo, da primanjkljaj na leto ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda in da celoten primanjkljaj ne sme biti več kot 60 odstotkov. Kot Nemec pravim, da je moja država, skupaj s Francijo, leta 2003 kršila maastrichtska merila. Nikoli ne smemo pozabiti, da je tudi moja država v času rdeče-zelene koalicije dajala slab zgled. Vrniti se moramo k tem kriterijem maastrichtske pogodbe. Obstajati bi moral močnejši neposredni nadzor Evropske unije, da članice evrskega območja ne bi imele prevelikega primanjkljaja.

Gre za gospodarsko krizo, pa lahko govorimo tudi o politični krizi oz. bi lahko to povzročilo politično krizo?
Da. Razvoj v Grčiji kaže, da imajo finančna dogajanja tudi politične posledice. Potrebujemo močno voljo v Evropski uniji, evropskih institucij, držav članic, vlad, da bo ta evropski projekt, ki je edinstven v svetovni zgodovini, je projekt miru, šel v dobro prihodnost. Potrebujemo več Evrope, ne manj Evrope.

Omenja se možnost izstopa Grčije iz evrskega območja in s tem iz Evropske unije? Se vam ta možnost zdi realistična in kaj bi to pomenilo za prihodnost Unije?
Rad bi, da Grčija ostane v evrskem območju, in kot razumem, ima večina grškega prebivalstva enake ambicije, da ostane v evrskem območju, kjer lahko Grčija ostane le, če so res predani spremembi svoje finančne politike in če izpolnijo to, kar je grška vlada obljubila Evropski uniji. To je predpogoj.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se danes spopada Evropska unija?
Obstaja močna volja združevanja Evropske unije. Če pogledamo številke o demografiji, je Evropa leta 1900 predstavljala 22 odstotkov celotne svetovne populacije, zdaj okoli 10 odstotkov. Leta 2050 bo predstavljala sedem odstotkov. Moja država, Nemčija bo predstavljala manj kot odstotek, 0,7 odstotka leta 2050. Če pogledamo te odstotke in hočemo kot Evropejci braniti svoje vrednote in interese, moramo to narediti skupaj. Številke kažejo nujnost. Najprej moramo imeti močno voljo, da nadaljujemo proces združevanja. Kar se tiče gospodarstva in finančnega sistema, moramo razviti sistem socialno-tržnega gospodarstva. Verjamemo v trg, a trg mora slediti socialnim merilom, mora služiti ljudem. Finančno ne moremo trošiti denarja, ki ga bodo morale mlade generacije v prihodnosti vračati. Držati se moramo maastrichtskih kriterijev, to je zelo pomembno.

Obstaja še izziv glede podnebnih sprememb. Med finančno krizo ne smemo pozabiti, da obstajajo izzivi, ki jo presegajo in so veliko nevarnejši. Če obstaja nenehen proces povečevanja CO2, potem se bo naše podnebje vedno bolj in bolj spreminjalo. Menim, da moramo storiti vse, da bi zmanjšali CO2. Moramo doseči dogovor in Evropska unija je prevzela vodstvo, glede tega bi morali biti veseli.

Še ena tema – omenim jih lahko le nekaj -; podpiramo demokratizacijo v arabskem svetu. Potrebujemo močan dialog kultur. Prihodnost Evropske unije je močno odvisna od našega odnosa z arabskimi in islamskimi državami. Vsem nam je v interesu, da se Severna Afrika in arabski svet razvijeta na miren način. Naklonjen sem temu, da naš glas, evropski glas, v zunanjih zadevah, varnosti in obrambi postane vedno bolj združen. Zelo sem naklonjen temu, da imamo močno Evropsko unijo tudi v zunanjih zadevah.
To so nekateri izmed izzivov.

Kako vidite vlogo Evropske unije v svetu. Je Unija 'svetovni igralec'?
Zagotovo smo 'svetovni igralec'. Npr. na vrhu G 20 je prisotna Evropska unija, ne le države članice. Moje razumevanje je, da druge velike države kot ZDA, Brazilija, Kitajska, Rusija in druge želijo močnega evropskega partnerja. Če Evropska unija ni enotna, potem nismo močan partner. Verjamem v multilateralen svet, a Evropska unija bi morala biti močna. S svojimi vrednotami smo zelo močni. Kar se tiče naših vrednot menim, da smo zelo edinstveni, a potrebujemo politično voljo, da branimo svoje vrednote in interese v svetu. Politična volja ali evropska enotnost je zelo pomembna.

Kot ste že omenili, so se v zadnjih letih Evropski uniji pridružile nekatere države iz Vzhodne Evrope, med njimi tudi Slovenija. Kako bi ocenili njihov prispevek povezavi?
Njihov prispevek je zelo pomemben. Če v Sloveniji branite načela, o katerih sem govoril, in imam vtis, da SDS in voditelj stranke Janez Janša jih, ter če Slovenija pod vodstvom SDS-a in Janše stabilizira gospodarstvo in finančni sistem, je to pomemben prispevek k Evropski uniji. SDS-u in Janezu Janši želim dober uspeh na volitvah in to, da bi lahko sestavil naslednjo vlado. Obstajajo pozitivni razvoji, npr. Poljska pod vodstvom Donalda Tuska. Civilna platforma je zelo dober primer razvoja v nekdanjih komunističnih državah in tudi dober zgled državam, ki so članice Evropske unije že mnogo let. Poljska je zelo dober zgled. Če ji bodo Slovenija in drugi sledili, potem menim, da gremo v pravo smer.

Proces širitve Evropske unije še ni končan. Kje menite, da so geografske meje Unije. Bo nekega dne tudi Turčija članica?
Odgovor na to vprašanje ni lahek. Menim, da moramo v letih, ki prihajajo, v predvidljivi prihodnosti, stabilizirati Evropsko unijo, ne povečati Unije preveč. Kar se balkanskih držav, južno od slovenske meje in severno od Grčije, menim, da bi se morale korak za korakom pridružiti. Vse države, Makedonija, Hrvaška, Srbija in druge morajo izpolniti merila. Vseh skupaj ne moremo dati v eno košaro. Vsako državo posebej je treba oceniti po njenih dosežkih. V prihodnosti vidim, da balkanske države vstopajo v Evropsko unijo, a korak za korakom.

Kar se Turčije, Ukrajine in drugih tiče, mislim, da potrebujemo zelo posebno partnerstvo z njimi. Izziv za Evropsko unijo bi bil prevelik, če bi Turčija postala članica. Turki so naši prijatelji, zelo zvesti v Natu in morali bi vzpostaviti zelo močno, kot temu pravimo v Nemčiji privilegirano partnerstvo.

Ampak Turčije kot članice ne vidite niti čez npr. 50, 100 let?
Stvari ne moremo nikoli izključiti, a vsaj v času svojega življenja, pa četudi bo trajalo še nekaj desetletij, tega ne vidim, bi pa rad videl, da bi vsi v Evropski uniji kar največ prispevali k dobrim odnosom s Turčijo.

Vidite morda nekje v ne tako oddaljeni prihodnosti Združene države Evrope?
Imamo svetovno Evropsko unijo in morali bi se je držati, ker pojem Združene države Evrope ustvarja nerazumevanje na različne načine. Kot Evropska unija smo edinstveni, želimo enotnost in raznolikost. To je model, ki ga ne najdete kjer koli na svetu. Priporočil bi, da ostanemo s svetovno Evropsko unijo.

Ste predsednik Fundacije Konrada Adenauerja. Lahko poveste nekaj o delu te organizacije?
Fundacije Konrada Adenauerja ima tri stebre. Prvi je sodelovanje pri programu izobraževanja, pripravljamo konference v različnih delih Nemčije. Poskušamo komunicirati z ljudmi o velikih izzivih, ki jih imamo. Imamo predstavništva Fundacije Konrada Adenauerja v vseh nemških zveznih deželah, razen v Schleswig-Holsteinu in Bavarskem, ki sta sestrski organizaciji.

Drugi steber predstavlja podpora, ki jo dajemo več kot 10.000 visokokvalificiranim študentom. Podpiramo jih finančno in tudi s pogovori.

Tretji steber predstavlja naše evropsko in mednarodno udejstvovanje. Imamo predstavništva Fundacije Konrada Adenauerja v 80 državah, med njimi tudi predstavništvo za Hrvaško in Slovenijo. Navzoči smo na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ta predstavništva pomagajo razvijati dobre odnose in sodelovanje s svetom. Naš proračun je okoli 120 milijonov evrov na leto.