Slovenija je 15. septembra na sodišče v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo, v kateri zahteva najmanj 360 milijonov evrov odškodnine.

Slovenija dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim in arbitrarnim ravnanjem Ljubljansko banko (LB) nezakonito prikrajšale za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zavezuje tudi Hrvaško.

Slovenija se je zato znašla v nepravičnem in nezavidljivem položaju, saj mora na eni strani izplačati varčevalce LB-ja na Hrvaškem in BiH-u v skladu s sodbo v primeru Ališić iz leta 2014, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB-ja do hrvaških podjetij.

Ker dolžniki, hrvaška podjetja, po razpadu skupne države niso poravnali svojih zapadlih obveznosti do LB-ja, ki so izhajale pretežno iz posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, sta LB in njegova podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 začeli postopke izterjave pred hrvaškimi sodišči.

Slovenija: Hrvaške oblasti preprečevale izvršbe
Slovenija v tožbi tudi dokazuje, da so se hrvaške izvršilne oblasti neposredno vmešavale v delovanje sodne oblasti, preprečevale izvršbe, sodna oblast na Hrvaškem pa je spreminjala sodno prakso in onemogočala LB-ju uspešno izterjavo svojih legitimnih dolgov do hrvaških podjetij.

Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin do pravice do pravičnega sojenja, vključno načela enakosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku.

Slovenija Hrvaško toži tudi zaradi kršitve prvega protokola konvencije, ki zadeva varstvo lastnine, saj je bila LB-ju preprečena izterjava terjatev, nekdanji podpredsedniki hrvaških vlad pa so javno dejali, da izplačil ne bo kljub pravnomočnim sodbam.

Za tožbo se je Slovenija odločila po številnih poskusih v zadnjih 25 letih, da bi se uredilo vprašanje terjatev LB-ja do hrvaških podjetij, ko med drugim tako sporazum o nasledstvu kot tudi dogovor iz Mokric nista pripeljala do rešitve tega vprašanja, pa tudi vprašanja starih deviznih vlog.