Banka Slovenije (BS) je po četrtkovi objavi mnenja generalnega pravobranilca v zvezi z vprašanji ustavnega sodišča v postopku presoje ustavnosti zakona o bančništvu in ukrepov za sanacijo bank v letu 2013 objavila dodatna pojasnila.

Glede pravobranilčevih navedb, da sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh bankam v finančni krizi iz avgusta 2013 ni niti pravno niti dejansko zavezujoč predpis EU-ja, saj ga države niso zavezane prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, v BS-ju pojasnjujejo, da nikoli niso zatrjevali, da je sporočilo zavezujoč predpis.

Tako so v BS-ju ves čas trdili, da sporočila Bruslja predstavljajo t. i. mehko pravo oz. razlago komisije glede uporabe in izvajanja splošnih določb temeljne pogodbe EU-ja glede državnih pomoči. Takšna razlaga pa ima posredno zavezujoče učinke za države, ki želijo odobritev komisije za ukrepe pomoči bankam. Prav tako so prepričani, da država za odobritev ukrepa državne pomoči mora izpolniti zahteve, ki jih določi komisija.

Pri tem navajajo mnenje pravobranilca, da članica lahko predlaga tudi ukrepe, ki ne izpolnjujejo zahtev komisije, vendar mora pri tem utemeljiti izredne okoliščine, zaradi katerih zahteve niso ustrezne. Generalni pravobranilec v zvezi s tem navaja, da državi o takšnih okoliščinah verjetno ni lahko prepričati komisije. Če država ne upošteva zahtev komisije in ne uspe z argumenti za odstopanje od pogojev iz sporočila, tvega, da bo njen predlog za odobritev državne pomoči banki zavrnjen.

Slovenija je po navedbah BS-ja konec leta 2013 takšno presojo opravila in prišla do zaključka, da zahteve Bruslja po popolnem izbrisu lastniškega in podrejenega kapitala v primeru podržavljenih bank glede na ugotovljeno finančno stanje v bankah na podlagi pregledov kakovosti aktive in obremenitvenih testov niso v neskladju s pravili in temeljnimi načeli EU-ja.

BS in vlada sta pri tem do zdaj navajala argument, da popolni izbris podrejenih instrumentov v bankah, ki so po opravljenih pregledih izkazovale visoko negativen kapital, ne predstavlja posega v lastninsko pravico, saj je ta pravica v primeru insolventne banke, če upnik v stečaju ne bi bil poplačan niti delno, vsebinsko votla. Ukrep izbrisa torej po prepričanju BS-ja pomeni le formalno razveljavitev lastninske pravice.

Ob tem ponavljajo, da revidirani podatki o finančnem stanju bank, ki so zaprosile za državno pomoč v letu 2013, kažejo, da so bile banke dejansko insolventne in bi se nad banko brez uporabe ukrepov državne pomoči uvedel stečajni postopek.

Neodvisne ocene vrednosti premoženja
Za namene zagotavljanja sorazmernosti ukrepov izbrisa lastniških in podrejenih instrumentov je BS predhodno pridobil tudi neodvisne ocene vrednosti premoženja v primeru stečaja banke. Te so v vseh podržavljenih bankah pokazale, da lastniki in imetniki podrejenih instrumentov glede na predpisani vrstni red poplačila v stečaju banke ne bi bili poplačani niti delno.

Razlastitev in izbris podrejencev tudi nista predstavljala okoliščine, ki bi lahko ogrozila stabilnost finančnega sistema. Čeprav je negativno vplival na poslovanje nekaterih finančnih subjektov in na številne male vlagatelje, pa ta vpliv ni bil takšen, da bi bila ogrožena finančna stabilnost.

Glede stališča, da sprememba zakona o bančništvu glede izbrisa lastniškega in podrejenega kapitala ni bila potrebna, v BS-ju navajajo, da članica, ki zaprosi komisijo za odobritev državne pomoči, samostojno odloči o tem, kako bo zagotovila izpolnitev zahtev Bruslja.

V BS-ju ocenjujejo, da je odločitev v veliki meri odvisna od širših ekonomskih in političnih razmer, pri čemer je izjemnega pomena pravočasno ukrepanje. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi, da je lahko glede na resnost finančnega položaja ter nujnost ukrepanja za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema nabor mogočih načinov reševanja zelo omejen in so določeni načini reševanja, predvsem s prostovoljno udeležbo zasebnega kapitala, dejansko izključeni.

Če Evropska komisija v povezavi z ukrepi državne pomoči zahteva popolni odpis lastniškega in podrejenega kapitala ter so predhodno izčrpane možnosti vstopa zasebnega investitorja, je po prepričanju BS-ja dejansko edina pot za uresničitev omenjenih zahtev sprememba zakonodaje.

Ob tem se navezujejo tudi na pojasnila pravobranilca, da zahteve Evropske komisije o popolnem izbrisu podrejenih instrumentov in lastniškega kapitala ne pomenijo posega v temeljne pravice vlagateljev, če ti zaradi sprejetih ukrepov niso v slabšem položaju, kot bi bili, če ukrepi ne bi bili sprejeti.

Kaj bo razsodilo Sodišče EU-ja?
Če bo torej Sodišče EU-ja v končnem odgovoru ustavnemu sodišču pritrdilo mnenju, da lahko Evropska komisija v primeru, ko vlagatelji v stečaju ne bi bili poplačani niti delno, zahteva popolni izbris lastniškega kapitala in podrejenih instrumentov in s tem ne krši temeljnih pravic vlagateljev, po prepričanju BS-ja ni mogoče hkrati zatrjevati, da so v državi, ki je takšno zahtevo izpolnila, bile kršene te pravice.

Ustavno sodišče bo lahko tako kot tudi druga sodišča po mnenju BS-ja zaključilo, da v primeru, ko vlagatelji v primeru stečajnega postopka ne bi prejeli nikakršnega poplačila, ne gre za poseg v temeljno pravico do lastnine. Ob tem pa na koncu še navajajo, da je v primeru morebitne odločitve ustavnega sodišča o protiustavnosti določb zakona o bančništvu odgovornost na strani države kot zakonodajalca.