Namestnik direktorice Mednarodnega denarnega sklada David Lipton opozarja, da se je treba pripraviti na slabše čase, vlade pa poziva, naj "popravijo streho, dokler še sije sonce". Lipton se boji, da ni bilo storjenega dovolj, da bi bili na krizo dovolj pripravljeni. Številne države so vedno bolj zadolžene in bi imele ob zaostrenih razmerah zvezane roke. Tako bi morale na pomoč spet priskočiti centralne banke in uvesti nove nekonvencionalne ukrepe, vprašanje pa, ali bi vse to zaleglo. Po mnenju vodilnih pri Mednarodnem denarnem skladu sicer največja grožnja svetovnemu gospodarstvu trenutno preti zaradi trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. Če bosta državi res uvedli vse predvidene carine, bi to po predvidevanjih IMF-a do leta 2020 prineslo za 0,75 odstotka nižji svetovni BDP.

Veliki igralci: naslednje leto bo konec veselja
Odnosi med ZDA in Kitajska so v ospredju tudi na delniških trgih. Potem ko je prejšnji teden Dow Jones izgubil kar 4,5 odstotka, se je tudi nov teden začel pesimistično, saj je Dow Jones v ponedeljek ob znatni izgubi finančnih in tehnoloških delnic zanihal dodatnih 500 točk navzdol in padel na osemmesečno dno, a je do konca dneva nadomestil vse izgubljeno. Divja nihanja so postala že običajna, a bolj navzdol kot navzgor. Veliki institucionalni vlagatelji večinoma menijo, da se bikovska gibanja končujejo. V anketi jih 65 odstotkov pravi, da bo leto 2019 pomenilo prelomnico in konec rekordnega 10-letnega borznega vzpona, pri čemer napovedujejo, da bo nova finančna kriza sledila v roku enega do petih let.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 11. december ob 11. uri:

Frankfurt v območju medveda
Evropske borze so po ponedeljkovih padcih včeraj pridobivale, potem ko sta se ameriški finančni minister in podpredsednik kitajske vlade začela dogovarjati o novih pogajanjih za rešitev trgovinskih sporov. Vseevropski indeks Stoxx600 (344 točk) se je povzpel za poldrugi odstotek. Frankfurtski DAX30 je prekinil petdnevni negativni niz, a je pri 10.780 točkah še vedno za več kot 20 odstotkov pod rekordom. Frankfurtu je pomagala tudi objava konjunkturnega indeksa Zew, ki je v primerjavi z novembrom porasel za 6,6 točke, a je še vedno precej negativen (-17,5 točke). Nemško gospodarstvo naj bi letos poraslo za 1,6 odstotka, naslednje leto za 1,5 odstotka.

Funt najnižje v zadnjih 21 mesecih
Evro se je pocenil na 1,1306 dolarja, kar je predvsem posledica dogodkov v Franciji oziroma Macronovih ukrepov za pomiritev protestnikov. To bo namreč naslednje leto precej zvišalo francoski proračunski primanjkljaj. Ker v britanskem parlamentu odlašajo z glasovanjem o sporazumu o brexitu in ker je vedno več možnosti, da se bo zgodil nenadzorovani brexit, je britanski funt dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 21 mesecih. Na devizne trge utegne jutri vplivati Evropska centralna banka, ki bi lahko nakazala, kdaj bo začela cikel zviševanja obresti. Večina pričakuje, da se bo to zgodilo poleti ali jeseni 2019. Naslednji teden (18.–19. december) se bo sestal še ameriški Fed, pričakovati je dvig ključne obrestne mere na 2,5 odstotka.

Zlato pridobiva, kriptovalute pa kar tonejo
Zlato ob vsej negotovosti, ki vlada v svetu, vendarle uživa status varnega pristana, saj je ta teden cena splezala do skoraj 1.250 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, tako da se je že za okrog osem odstotkov dvignila z 19-mesečnega dna (1.159 dolarjev) s sredine avgusta. Nafta brent, ki je prejšnji teden občutno pridobivala (Opec bo z novim letom proizvodnjo v sodelovanju z največjimi zaveznicami znižal za skupno 1,2 milijona sodov dnevno), niha okrog meje 60 dolarjev za 159-litrski sod. Pri banki Bank of America Merrill Lynch napovedujejo, da se bo brent naslednje leto ustalil nad 70 dolarji. Na kriptotrgu še naprej spremljamo hude padce, v zadnjem tednu so vse vodilne valute izgubile od 10 do 20 odstotkov.