Kitajska, drugo največje gospodarstvo sveta, je imela lani 6,6-odstotno rast, kar je najmanj po letu 1990. Ker Kitajska prispeva skoraj tretjino v celotnem deležu svetovne gospodarske dejavnosti, ta podatek vznemirja vlagatelje in povzroča preglavice podjetjem, kot je Apple, ki je prav zaradi nižjega kitajskega povpraševanja po iPhonih na začetku leta opozoril, da dobiček ne bo dosegel pričakovanj. V sveži raziskavi organizacije Boston Consulting Group (sodelovalo je 260 analitikov in upravljavcev premoženje) kar tri četrtine (73 odstotkov) vprašanih pričakuje, da bodo ZDA konec letošnjega leta oziroma v letu 2020 zdrsnile v recesijo. Leta 2017 je v podobni raziskavi le dobra polovica (53 odstotkov) menila, da se v največje svetovno gospodarstvo plazi recesija.
Evropske velesile z minimalno rastjo
Mednarodni denarni sklad (IMF) še ne napoveduje svetovne recesije, pravi pa, da obstaja večja verjetnost za znatno upočasnitev rasti. IMF je še julija napovedoval 3,9-odstotno rast svetovnega BDP-ja za leto 2019, oktobra je oceno znižal na 3,7 odstotka, na začetku tega tedna pa na 3,5 odstotka. IMF, ki kot glavno grožnjo navaja trgovinske napetosti med svetovnimi velesilami, je zaskrbljen zlasti zaradi smernic v evropskih gospodarstvih, za katere je znižal oceno rasti. V evrskem območju bo tako letošnja rast le 1,6-odstotna. Mimogrede: v torek objavljeni nemški konjunkturni indeks Zew, ki ga izračunava inštitut v Mannheimu, je januarja presenetljivo porasel tretji mesec zapored, vendar pri minus 15 točkah še vedno ostaja globoko v negativnem območju.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 22. januar ob 22.00:

Na krizo slabše pripravljeni kot leta 2008
In kako je svet pripravljen na morebitno recesijo? "Če bi prišlo do večje krize, bi bili danes v bistveno slabšem položaju za spopadanje z njo, kot smo bili leta 2008. Monetarna politika ima manj možnosti za učinkovit odgovor, kot jih je imela pred desetletjem. Obrestne mere večine glavnih centralnih bank so praktično na ničli, pri čemer si je le Fed z dvigi obrestnih mer v zadnjem obdobju povrnil nekaj manevrskega prostora. Skupna zadolženost po svetu je bistveno večja, kot je bila pred desetletjem. To pomeni, da bodo subjekti hitreje prišli do meje, ko jih upniki ne bodo več pripravljeni kreditirati," je v intervjuju za Dnevnikovo prilogo Objektiv povedal ekonomist Mojmir Mrak, zelo podobna mnenja pa je te dni slišati tudi ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Tudi nafta po močni rasti "klonila"
Kot rečeno, so delniški trgi ta teden pod pritiskom. Po podaljšanem koncu tedna so v New Yorku v torek vodilni indeksi zdrsnili vsaj za odstotek. Dow Jones je (ob precejšnjih padcih delnic Intela, Goldman Sachsa in Caterpillarja) izgubil 1,22 odstotka (zdrsnil je vse do 24.241 točk), s čimer je izničena večina rasti s prejšnjega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq (7.020 točk) se je znižal za skoraj dva odstotka. Cene nafte, ki so se v zadnjh treh tednih povzpele kar za okrog 20 odstotkov, so se zaradi istih vzrokov (IMF, Kitajska) obrnile navzdol, in to še močneje kot delniški indeksi. Za ameriško lahko nafto WTI je bilo treba na začetku dneva plačati še več kot 54 dolarjev za 159-litrski sod (največ v zadnjih šestih tednih), popoldne pa okrog 52,50 dolarja. Cena nafte brent je bila na terminski borzi v Londonu popoldne manj kot 61 dolarjev.