Strah pred upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti, padec nafte, negotovost, kdaj bo Fed začel višati obresti, Ukrajina, Bližnji vzhod, ebola ... Veliko je dejavnikov, ki so ta mesec povzročili občutne padce delnic na največjih svetovnih trgih. Newyorški delniški indeks S & P 500 je od rekorda, kjer je bil 18. septembra, oddaljen 6,2 odstotka. Foto: Reuters
Strah pred upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti, padec nafte, negotovost, kdaj bo Fed začel višati obresti, Ukrajina, Bližnji vzhod, ebola ... Veliko je dejavnikov, ki so ta mesec povzročili občutne padce delnic na največjih svetovnih trgih. Newyorški delniški indeks S & P 500 je od rekorda, kjer je bil 18. septembra, oddaljen 6,2 odstotka. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30, ki je v sredo padel na 8.555 točk, je v petek dočakal veličasten odboj in pridobil 267 točk, s tem pa na tedenski ravni pridobil 0,7 odstotka. Foto: Reuters
Varno pribežališče je bilo zadnji teden zlato. Cena se je povzpela za dva odstotka in se zvišala tudi nad 1.240 dolarjev za unčo. Foto: Reuters

kot je ni bilo dve leti.

Frankfurtski delniški indeks DAX30 je poskočil za tri odstotke in teden končal 0,7 odstotka višje, kot ga je začel, medtem ko se Pariz in London nista mogla znebiti izgube na tedenski ravni. Glavno vprašanje je, ali je bilo v četrtek res doseženo dno v tem več kot desetodstotnem popravku ali pa se je treba pripraviti na nadaljnje padce. Največja skrb je povezana s slabšimi makroekonomskimi podatki iz Evrope, ki vlivajo strah pred novo evropsko recesijo. Nemški konjunkturni indeks Zew je oktobra zdrsnil deseti mesec zapored, nemški finančni minister pa je oceno letošnje gospodarske rast z 1,8 znižal na 1,2 odstotka. Prihodnje leto rast ne bo dvoodstotna, ampak 1,3-odstotna.

Naftni trg: večja ponudba, nižje povpraševanje
Da se svet boji precej nižje rasti, najbolje kažejo gibanja na surovinskih trgih. Nafta je sicer v petek občutno poskočila, vendar je s tem nadoknadila le delček padcev iz prejšnjih dni, ko je skoraj 159-litrski sod brenta zdrsnil pod 82 dolarjev, zahodnoteksaška lahka nafta pa pod 80 dolarjev, kar je dveletno dno. Največji prodajni pritisk je bil po objavi novice, da je Mednarodna agencija za energijo znižala oceno povpraševanja po nafti za preostanek letošnjega leta in za leto 2015. Do konca leta naj bi svet dnevno potreboval 200 tisoč 159-litrskih sodov nafte manj. Če ob tem upoštevamo še večjo ponudbo iz ameriških črpališč, je logično, da cena nafte drsi navzdol. Opec se za zdaj noče odzvati z nižjo proizvodnjo.

Četrti zaporedni negativni teden v New Yorku
Tudi v New Yorku so v petek dočakali močan odboj delnic, potem ko so nekatera podjetja (General Electric, Morgan Stanley, Honeywell) pozitivno presenetila s četrtletnimi poslovnimi rezultati. Dow Jones se je zvišal za 263 točk, kar je druga največja rast letos. Od osemmesečnega dna, kamor se je Dow pogreznil v sredo (15.854 točk), je oddaljen 3,3 odstotka. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil odstotek, prav tako širši indeks S & P, ki je s tem četrtič zapored teden končal pri nižji vrednosti, kot ga je začel, kar se ni zgodilo od avgusta 2011. V četrtek je kar 605 delnic, s katerimi trgujejo na Newyorški borzi vrednostnih papirjev (NYSE), dan končalo na enoletnem dnu, največ v zadnjih treh letih.

Zaupanje potrošnikov na sedemletnem vrhu
A razloga za paniko ni. Precej bolj kot finančni zlom leta 2008 je verjetno, da doživljamo reprizo popravka leta 2011. Konjunkturni podatki v ZDA so namreč večinoma ugodni. Brezposelnost je pod šestimi odstotki, število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti pa je ta teden padlo najnižje po letu 2000. V petek je bil objavljen še podatek, da je zaupanje potrošnikov v ZDA doseglo najvišjo raven v zadnjih sedmih letih. Adut bikovsko razpoloženih vlagateljev za preostanek letošnjega leta bi lahko bilo tudi to, da prihajata ugodna meseca. November je znan po tem, da podjetja velikopotezno odkupujejo lastne delnice, december pa, da rad prinese tradicionalno rast ob koncu leta.

Dow Jones (ZDA)

16.380 točk

Nasdaq (ZDA)4.258
DAX30 (Frankfurt)8.850
Nikkei (Tokio)14.532
10-letne slov. obvezn.donos: 2,92
10-letne am. obvezn.donos: 2,20
EUR/USD1,276
EUR/CHF

1,2074

bitcoin392 USD
nafta brent86,20 USD
zlato

1.238 USD

euribor (6-mesečni)0,182 %


Naslednji korak ECB-ja: program QE?
Pomembno vlogo pri gibanju delniških indeksov bodo še naprej igrale vodilne centralne banke. Ameriška z oktobrom končuje odkupovanje državnih obveznic v okviru tretjega kroga kvantitativnega sproščanja (QE 3). Vidni član Feda James Bullard se je sicer zavzel, da bi Fed zaradi težav svetovnega gospodarstva, ki navsezadnje ogrožajo dobičke ameriških korporacij, zamaknil konec programa QE, a se to ne bo zgodilo. Evropska centralna banka je ta mesec začela kupovati krite obveznice (covered bonds) in obveznice, zavarovane s premoženjem (ABS). V nemškem inštitutu Ifo menijo, da je to le priprava na klasično kvantitativno sproščanje oz. odkupovanje državnih obveznic po zgledu centralnih bank ZDA, Velike Britanije in Japonske.

Prostitucija preprečila recesijo
Italijane je ta teden presenetila novica, da je država s pomočjo spremenjene metodologije, ki pri izračunu bruto domačega proizvoda upošteva tudi dohodke iz nezakonitih dejavnosti, kot sta prostitucija in preprodaja mamil, izšla iz recesije. Popravljeni podatki namreč kažejo, da je bil BDP v prvem četrtletju nespremenjen in ni upadel. Popravljeni podatki, ki vključujejo tudi dohodke iz nezakonite trgovine s cigaretami in alkoholom, kažejo, da se v prvem četrtletju leta v primerjavi s predhodnim BDP-jem tretjega največjega gospodarstva območja evra ni skrčil za 0,1 odstotka, kot so kazale prejšnje ocene. V drugem četrtletju niti nova metodologija, ki jo je predlagal EU, ni pomagala - BDP se je znižal za 0,2 odstotka.

SBI TOP pod 800 točkami
Pesimizem iz tujine se je preselil tudi na Ljubljansko borzo, tako da je indeks SBI TOP zadnji teden izgubil tri odstotke in zdrsnil pod 800 točk. Najbolj, za sedem odstotkov, so se pocenile Gorenjeve delnice. "Popravek je bil pričakovan, vendar se postopki privatizacije v Sloveniji nadaljujejo, zato lahko preudarni vlagatelji to izkoristijo kot nakupno priložnost," je povedal Marko Pavlović iz GBD-ja. Spet so bile najprometnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za skoraj štiri odstotke, na 61,54 evra. Po prometu so sledile delnice Pivovarne Laško, ki so se rahlo podražile (na 23,35 evra). Vlagatelji pričakujejo, da bo podjetje kmalu našlo večjega lastnika, ki bo dokapitaliziral družbo.