Prvič, vseh sedem dni je bilo le zmerno pozitivnih, saj v nobenem dnevu SBITOP ni porasel za več kot odstotek, in drugič, promet je še vedno precej nizek. V torek ga je bilo največ, 735 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so dosegle 66 evrov. Krka je sporočila, da je prejšnji teden odkupila še 2.218 lastnih delnic, tako da skupno število lastnih delnic zdaj predstavlja 0,885 odstotka celotne izdaje. S 113 tisoč evri prometa so Krki sledile Telekomove delnice, ki so se po lepi rasti (v manj kot dveh mesecih se je tečaj povzpel za dvajset odstotkov) včeraj rahlo pocenile. Gorenjeve delnice so po objavi visoke devetmesečne izgube še vedno pod pritiskom in so letos že za 25 odstotkov "pod gladino".

OECD: Rast naslednje leto 3,3-odstotna
Na vodilnih zahodnih borzah po izjemnem oktobru in solidnem začetku novembra ta teden ni več opaziti optimizma. Delno so k temu pripomogli spet neprepričljivi kitajski makroekonomski dosežki (vrednost izvoza je oktobra nazadovala četrti mesec zapored, delno portugalska politična kriza, nič kaj pozitivno pa ni vplivala niti napoved OECD-ja, da bo naslednje leto svetovna gospodarska rast 3,3- in ne 3,6-odstotna. Po odličnem petku, ko so se vlagatelji z nakupno vnemo odzvali na zelo spodbudno oktobrsko poročilo z ameriškega trga dela, so tako vlagatelji začeli unovčevati dobičke, čeprav je evro v primerjavi z dolarjem (pri 1,0675 je zdrsnil najnižje po aprilu) še nekaj izgubil, kar po navadi sproži rast delniških indeksov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (10. november):

Šibak evro deluje kot spodbujevalni ukrep
Vlagatelji še naprej ugibajo, ali bo Evropska centralna banka decembra napovedala nove spodbujevalne ukrepe, Fed pa zvišal obrestno mero. Ameriški ekonomist Adam Posen meni, da ECB ne bo ukrepal prej, preden Fed zviša obresti, poudarja pa tudi, da je Fed del svojega "posla" že opravil, saj je s tem, ko je začel pripravljati teren za zaostrovanje denarne politike, sprožil padec evra, kar je že spodbujevalen dejavnik za evropsko gospodarstvo. Posen meni, da bodo pri ECB-ju z novimi ukrepi, med katerimi je poleg napoved obsežnejšega programa kvantitativnega sproščanja (QE) tudi dodatno znižanje že tako negativne depozitne obrestne mere, počakali na naslednje leto.

Šestmesečni euribor prvič negativen
Za vse posojilojemalce je dobrodošla novica, da se je zdaj celo šestmesečni euribor (medbančna obrestna mera v evrskem območju), ki pri številnih posojilih določa višino mesečne anuitete, spustil na ničelno raven oziroma je bil v petek že negativen. Pri trimesečnem euriborju se je to zgodilo že spomladi. Banke bi morale, če v pogodbi ni dodatne klavzule, negativni euribor upoštevati, tako da bi morale k pribitku, ki ga ob sklenitvi posojilne pogodbe določi vsaka banka, odšteti negativni euribor, s čimer bi bila seveda obrestna mera za posojilojemalca nižja, s tem pa tudi obrok, zlasti če je posojilojemalec bolj na začetku odplačevanja posojila. Toda v praksi ni nujno tako. Nekatere banke negativno vrednost euriborja upoštevajo, nekatere ne. Praviloma naj bi novejša posojila vključevala člen, po katerem bankam ni treba upoštevati negativnega euriborja.

Do konca leta ni pričakovati pretresov
Za komentar trenutnih razmer na razvitih trgih smo prosili še Miho Todurova, glavnega urednika in osebnega finančnega svetovalca Vzajemci skupine: "Oktober je bil res izjemen mesec za svetovne borze: v ZDA so indeksi pridobili okoli sedem odstotkov, v Evropi tudi več kot deset odstotkov. Do konca leta sicer še pričakujemo rast, vendar bo ta verjetno bistveno nižja na račun izjemnega oktobra. Rast je v preteklem mesecu potenciral še padec evra proti ameriškemu dolarju, kar je bila predvsem posledica napovedi nadaljevanja QE pri Evropski centralni banki. Torej, do konca leta ne pričakujemo pretresov na trgih, razen če bo Fed res dvignil obrestno mero in bo dvig višji od pričakovanega, torej nad 0,25 odstotka. Vse drugo je verjetno že všteto v trenutne tečaje borznih indeksov. Do težav bi v teoriji lahko prišlo tudi v primeru kakšnega dogodka"black swan", kot je bil pred kratkim Volkswagen."