Banka za mednarodne poravnave (BIS) v četrtletnem poročilu ugotavlja, da na Kitajskem razmerje med posojili in vrednostjo BDP-ja znaša kar 30,1. To je največ do zdaj in več kot v kateri koli drugi državi, kjer BIS opravlja takšne analize. Ker že vsaka vrednost nad 10 zahteva posebno pozornost, saj naj bi bil to precej zanesljiv znak, da bo v prihodnjih treh letih nastopila kriza, je kitajski primer še toliko bolj kričeč. Razmere so celo slabše kot pred azijsko krizo 1997 in zlomom ameriškega trga drugorazrednih posojil, ki je leta 2008 spodkopal temelje banke Lehman Brothers. Ključna težava je visok kitajski dolg, ki je lani znašal 255 odstotkov BDP-ja, če seštejemo dolg države, podjetij in gospodinjstev.
Ekscesi kitajskega finančnega sektorja
"Ta svarila je treba vzeti zelo resno. Analitiki te 'centralne banke vseh svetovnih centralnih bank' so namreč v preteklosti ustrezno svarili pred ekscesi, ki so privedli do velike finančne krize. Prav tako analitiki BIS-a v nasprotju z analitiki, ki so podvrženi tržnim zakonitostim, nimajo nikakršnega razloga za dramatične in pretirane napovedi. Tokratna analiza je sicer po mojem mnenju nekoliko spregledana pri tržnih udeležencih, saj je na primer indeks kitajskih finančnih družb v ponedeljek porasel za 1,69 %, v torek pa mu je v nasprotju z negativnim trgom uspela še 0,06-odstotna rast," je za MMC komentiral Peter Jenčič iz Alte, ki pravi, da so svarila v največji meri usmerjena v ekscese finančnega sektorja, ki so nastali zaradi pretiranega zanašanja na naložbe v trajna sredstva kot gonilo gospodarske rasti.
Dolg bi utegnil doseči 300 odstotkov BDP-ja
"Kitajski dolg znaša 255 odstotkov BDP-ja, od česar je večina dolga v rokah zasebnih in 'parazasebnih' (podjetij v večinski državni lasti) subjektov. Po analizi družbe CLSA bo skupni dolg Kitajske do leta 2020 porasel za več kot 300 odstotkov, če želi Kitajska rasti po 6,5-odstotni stopnji rasti, kot želi predsednik Ši Džinping. Uradna stopnja slabih posojil v bančnem sektorju znaša 1,6 odstotka, analitiki pa ocenjujejo, da je dejanska stopnja tudi do desetkrat višja. Tak delež slabih posojil bi predstavljal tudi znižanje BDP-ja za 3,7 odstotka. Seveda lahko traja obdobje 'podaljšaj in se pretvarjaj' (extend and pretend) zelo dolgo, vendar v letu 2018 tudi na Kitajskem začneta veljati IFRS 9 in Basel III. Oba predpisa bosta terjala ažurnejše prepoznavanje slabih posojil, kar bo na makroravni terjalo tehten razmislek o načinu razreševanja bančnega gordijskega vozla," še dodaja Peter Jenčič.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (20. september):

Delnice dražje, nafta cenejša
Kot rečeno, se na razvitih finančnih trgih v tem času kaj dosti ne ukvarjajo s Kitajsko. Zlasti v New Yorku so bolj obsedeni z vprašanjem, kdaj bo Fed nadaljeval zaostrovanje denarne politike. Zvezne rezerve so včeraj začele dvodnevno sejo, tako da bodo analitiki danes popoldne nestrpno čakali na novinarsko konferenco in poskušali ujeti namige, kdaj bo Fed spet ukrepal. Da bi že na tokratni seji zvišal obresti, ni veliko možnosti, le okoli 20 odstotkov. Posebnega "strahu" pred guvernerko Janet Yellen torej ni opaziti, kar kaže tudi včerajšnja rahla rast delniških indeksov v New Yorku, Frankfurtu in Londonu. Se je pa navzdol spet obrnila nafta (brent je padel na 45,09 dolarja), saj trgovci pričakujejo, da bodo zaloge ameriške nafte spet precej porasle, poleg tega pa si številni ne obetajo veliko od sestanka proizvajalk prihodnji teden, čeprav je bilo kar nekaj napovedi, da naj bi se proizvajalke dogovorile o zamrznitvi kvot črpanja.

Trumpova zmaga bi prinesla veliko negotovosti
Citigroup medtem preigrava scenarije, kaj bi se zgodilo na finančnih trgih, če bi Donald Trump postal ameriški predsednik. Znana ameriška banka pravi, da bi se predvsem okrepil ameriški dolar. Pričakuje tudi, da bi cena ameriških vladnih in še bolj podjetniških obveznic padla, s čimer bi se njihova zahtevana donosnost zvišala. Zaradi nevarnosti protekcionistične politike in recesije bi delnice padle, navzgor pa bi šlo zlato. Pri Citiju pričakujejo, da bi zlato, ki je trenutno pri 1.315 dolarjih za 31,1-gramsko unčo, brez težav "potegnilo" do 1.400 dolarjev. Trenutno trgi ne pričakujejo Trumpove zmage, pravijo pri banki Citigroup, kjer pa so vseeno znižali verjetnost za zmago Hillary Clinton s 65 na 60 odstotkov. Ameriške predsedniške volitve bodo 8. novembra.