Struktura kakovosti kapitala se izboljšuje, a nekaj bank ne dosega strogega kriterija kapitalske ustreznosti, ki ga radi upoštevajo tuji investitorji, zaradi česar smo manj zanimivi za tuje investicije, opozarjajo v Banki Slovenije (BS).

Banke v Sloveniji so imele lani 771 milijonov evrov izgube pred davki. BS razloge za to vidi med drugim v 32 odstotkov višjih stroških oslabitev in rezervacij in za 13 odstotkov nižjih neto obrestnih prihodkih.

Vodja oddelka finančne stabilnosti v BS-ju Tomaž Košak je med glavnimi značilnostmi bančnega sektorja v lanskem letu izpostavil krčenje bilančne vsote bank. To se kaže v zmanjševanju obsega kreditiranja, še posebej podjetij.

Obseg kreditiranja podjetij in gospodinjstev se zmanjšuje tudi v začetku leta 2013, ugotavlja BS. Minimalno rast je sicer opaziti le pri stanovanjskih posojilih, je dejal Košak. V BS-ju pa ob tem ocenjujejo, da bi morebitno zniževanje cen nepremičnin pomenilo za banke dodatne stroške oslabitev.

Gospodinjstva bolj disciplinirana pri odplačevanju kot podjetja
Disciplina odplačevanja stanovanjskih posojil ostaja razmeroma visoka kljub neugodnim gibanjem. Delež zadolženosti gospodinjstev do bank tako ne presega 3,8 odstotka. Drugače je s podjetji. Njihova sposobnost odplačevanja posojil se ni izboljšala, ampak se je celo nekoliko poslabšala, je dejal Košak. Delež zamud nad 90 dni pri odplačevanju posojil znaša že 14,6 odstotka. Največ dolžnikov je v gradbeništvu, v zadnjem letu pa se povečuje tudi delež zamud podjetij v trgovini in gostinstvu. "To je težava dolgotrajnosti krize, ki se počasi zajeda v segment manjših podjetij ter dejavnosti, ki niso tipično ciklične," je pojasnil Košak.

Lani so se znižali depoziti gospodinjstev v bankah, nekaj zaradi nižje dohodkovne moči, nekaj zaradi ukrepov pri odmeri socialnih transferjev, malenkostno tudi zaradi ciprskega primera. "Bolj pomembno je, da zaradi nižje zaposlenosti in nižjih plač letos ni mogoče pričakovati rasti depozitov in to bo omejevalo možnosti aktivnosti bančnega sistema," pa je dejala viceguvernerka BS-ja Stanislava Zadravec Caprirolo.

Obrestne mere pri posojilih najnižje pri tujih bankah
BS je podal tudi ugotovitve glede obrestnih mer. Te so v slovenskih bankah za 2,2 odstotne točke višje kot v območju evra. Posojilne obrestne mere za podjetja so sicer najnižje pri bankah v večinski tuji lasti, najvišje pa pri majhnih domačih bankah. Ceno financiranja podjetij dvigujejo poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja in visoki stroški financiranja bank.

Banke se na dolgotrajnost finančne krize sicer odzivajo z zaostrovanjem kreditnih standardov, krči pa se tudi medpodjetniško kreditiranje. To v strukturi financiranja slovenskih podjetij predstavlja kar pomemben delež, je dejal Košak.

Košak je še opozoril, da se struktura kakovosti portfelja ne poslabšuje enakomerno po bančnem sistemu. Delež slabih terjatev je še posebej visok pri skupini velikih bank, medtem ko je pri bankah v tuji lasti precej nižji. "Zato je neupravičeno govoriti o problemu celotnega bančnega sistema, temveč je osredotočen na določen segment bank," je poudaril.

Povečuje se tudi kreditno tveganje do podjetij v stečaju. Banke so lani prvič bolj intenzivno izvedle odpise teh terjatev, v Banki Slovenije pa menijo, da je treba k reševanju teh terjatev pristopiti na sistemski ravni.

Kranjec optimističen glede projekta pomoči podjetjem
Guverner Marko Kranjec je glede projekta pomoči podjetjem, ki bi se jih izplačalo rešiti, dejal, da so svoj seznam in ugotovitve predali bankam. "To je zdaj stvar bank. Mi smo odigrali le posredniško vlogo, da so se predvsem državne banke osvestile," je dejal in napovedal, da bodo spremljali, kaj bodo naredile. "Smo optimisti, ne izključujem pa negativnih presenečenj," je dodal Kranjec.

Guverner BS-ja je kot težavo Slovenije izpostavil 20-letno zanemarjanje lastniških težav podjetij vseh vrst, tako v gospodarstvu kot finančnih družb. "Živeli smo v iluziji, da je mogoče s kreditnim sistemom ohranjati nacionalni interes, a tega se ne da. Zdaj bo reševanje krize dražje," je dejal.

BS se veseli zunanjega svetovalca
V BS-ju se prihoda zunanjega, neodvisnega svetovalca veselijo, je dejal Kranjec. Slovenija se je namreč EU-ju zavezala, da bo tudi tak svetovalec pri nekaterih večjih bankah opravljal stresne teste in preglede portfeljev.

"Mi se te možnosti veselimo, da bomo pokazali, kako pravilno smo ocenjevali tveganja in da je naša skrbnost nadzora bila ustrezna," je povzel guverner. Pri tem je opozoril, da bo treba paziti na interese, da se teh potreb v posameznih bankah ne preceni ali podceni.