Finančni minister Uroš Čufer je na okrogli mizi Združenja bank Slovenije (ZBS) z naslovom Perspektive evropskega in domačega bančništva na vprašanje, ali po odstopu predsednika nadzornega sveta NLB-ja Franceta Arharja podpira upravo te banke pod vodstvom Janka Medje, odgovoril, da bi bilo najslabše, da bi zdaj začeli menjavati uprave eno za drugo, ker bi znova prišli v nekakšen krč, ko se nihče ne bi upal ničesar narediti.

"NLB je v primerih prestrukturiranja podjetij zelo dejaven. Velikokrat nastopa kot glavni upnik v upniških odborih in mislim, da gredo stvari v tej smeri kar dobro," je delo uprave NLB-ja ocenil Čufer, ki je na okrogli mizi tudi razložil, da je kapitala za prestrukturiranje gospodarstva po očiščenju bilanc bank in njihovi kapitalski krepitvi dovolj.

Država ne podržavlja bank
Zavrnil je tudi provokacijo direktorja ZBS-ja Arharja, da država, namesto da bi se umikala iz bank, te na novo podržavlja - pri čemer je imel v mislih predviden vstop države v Banko Celje - ter da hiti z novo napovedano dokapitalizacijo.

"Ne hitimo z dokapitalizacijo, temveč gre naš koncept sanacije v smeri, da gre ves kapital za sanacijo gospodarstva skozi banke, zato moramo biti hitri in moramo ukrepati v primernem obsegu. Zdaj smo na sredi poti," je poudaril Čufer in dodal, da moramo vajo izpeljati, kot smo si zastavili, sicer bomo imeli težave.

Banke, članice ZBS-ja, so po njegovih besedah sprejele tudi nov dogovor o prestrukturiranju podjetij, da bo njihovo ukrepanje poenoteno. Proces razdolževanja podjetij, ki bo trajal še nekaj mesecev, je po Čuferjevem mnenju ključen, da se Slovenija spet postavi na zemljevid držav s solidno gospodarsko rastjo.

Ob prezadolženosti gospodarstva se je na davčni upravi nabralo za približno 1,5 milijarde evrov davčnega dolga, od katerega je dobra polovica aktivnega.

"Naslednji korak je, da nekaj naredimo iz davčnega dolga, ne da bi ga zmanjšali, in da ta postane produktivnejši," je dejal Čufer in povzel, da razmišljajo, da bi podjetja, ki davčni dolg lahko poplačajo, to storili v daljšem obdobju. Spomnil je, da pri tem ne gre le za davke, ki jih uprava pobira za državo, temveč tudi za socialne prispevke, ki jih pobira za delavce.

Ob tem je napovedal, da si bo država pri bankah še naprej prizadevala za konsolidacijo in privatizacijo, ter zagotovil, da bo to potekalo transparentno in tako, da ne bo oviralo delovanja gospodarstva. Če bodo Banko Celje podržavili, se bodo nato odločili za postopno združevanje z Abanko.

Prepozen odziv Slovenije
Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo se je s Čuferjem strinjala, da Slovenija ni bila dovolj hitra pri reševanju težav, ko se je pojavila kriza. "Slovenija se je spopadla s to težavo prepozno in jo začela reševati še bolj pozno, vsaj tri leta prepozno, zato bo plačala takšno ceno. Cena bi morala biti poduk za spopadanje s težavami v prihodnje," je poudarila.

Precej je bila kritična do tistih, ki so ob izbruhu krize vodili ekonomske politike v državi. Evropske države so v zadnjih letih močno okrepile kapital v bankah in do leta 2010 namenile največ sredstev za krepitev finančnega sistema, ob tem pa spomnila: "Takrat jim pri tem ni bilo treba upoštevati pravil državnih pomoči. Morda bankirji tega ne veste. A to so vedeli oz. bi morali vedeti tisti, ki so vodili ekonomske politike v državi."

Predsednik združenja bank Arhar je komentiral nastajanje evropske bančne unije, ki jo sestavlja 8.000 bank in bi bilo po njegovem mnenju lažje, če ne bi bilo preveč novih in zapletenih pravil. "V zadnjem času govorimo o regulacijskem cunamiju v Evropi," je kritike strnil Arhar.