Do zdaj so napovedovali, da bodo obresti na zdajšnjih ravneh ostale "vsaj čez konec leta 2019".

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je tako na seji, ki je v okviru rednih gostovanj potekala v litovski prestolnici Vilna, vendarle posegel po enem izmed orodij, ki jih ima na voljo za odgovor na trenutno ne najbolj spodbudno gospodarsko sliko v evrskem območju.

Svet ECB-ja obrestnih mer ni spreminjal. Ključna obrestna mera tako ostaja na ravni nič odstotkov. Nespremenjeni ostajata tudi obrestni meri za deponiranje presežne likvidnosti bank in za mejno posojanje pri -0,40 odstotka oz. 0,25 odstotka.

Sorodna novica Mrak: Kriza je neizogibna, toda evro je danes robustnejši

Svet pa je spremenil svoje usmeritve za prihodnost, t. i. forward guidance. Zdaj pričakujejo, da bodo ključne obrestne mere na zdajšnji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB-ja – letni inflaciji malenkost pod dvema odstotkoma.

Ponovili so, da nameravajo v okviru programa odkupovanja obveznic še naprej v celoti investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, in to daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Spodbujanje kreditiranja podjetij

Že na začetku marca je svet napovedal tudi nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili za spodbujanje kreditiranja podjetij. Tretji niz teh operacij (TLTRO III) se bo začel septembra letos in bo trajal do marca 2021.

V skladu s pričakovanji je svet ECB-ja sprejel nekaj podrobnosti glede izvajanja tega programa. Sklenil je, da bo obrestna mera za vsako operacijo določena na ravni, ki je za 10 bazičnih točk višja od povprečne obrestne mere, ki se bo uporabljala v operacijah glavnega refinanciranja v času trajanja posamezne operacije TLTRO III.

Za dodatno spodbudo kreditiranju se bo za banke, katerih obseg posojanja bo presegal referenčno vrednost, uporabljala nižja obrestna mera.

Inflacija se oddaljuje od cilja

Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po seji povedal, da je bila odločitev sprejeta za zagotovitev ustrezno spodbujevalne denarne politike s ciljem doseganja srednjeročnega inflacijskega cilja. Države v območju evra so namreč maja po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat zaznale 1,2-odstotno letno inflacijo, potem ko se je aprila ustavila pri 1,7 odstotka. Inflacija se je tako spet oddaljila od cilja ECB-ja.

Kljub rahli pospešitvi gospodarske rasti v prvih treh mesecih tega leta zadnji podatki po ugotovitvah sveta ECB-ja kažejo, da "globalni nasprotni vetrovi" še naprej bremenijo gospodarske napovedi za območje evra, zato je v tekočem drugem in tretjem trimesečju pričakovati šibkejša gibanja.

Podaljšano obdobje negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, naraščajočo grožnjo trgovinskega protekcionizma in šibkostmi na nekaterih razvijajočih se trgih, namreč pušča posledice na gospodarskem ozračju. Pri tem je ugotavljal, da bi rožljanje s carinami in protekcionizmom, katerega primer je kitajsko-ameriška trgovinska vojna, lahko ogrozilo celo večstranski svetovni gospodarski red.

Izboljšana napoved rasti evra

Analitiki ECB-ja so danes na podlagi najnovejših podatkov napoved gospodarske rasti območja skupne valute za letos zvišali za 0,1 odstotne točke, na 1,2 odstotka, rahlo pa so poslabšali obete za 2020 in 2021, za 0,2 odstotne točke, na 1,4 odstotka v prihodnjem letu in za 0,1 odstotne točke, na 1,4 odstotka v 2021. Prevladujejo pa tveganja, ki bi lahko napoved znižala.

Rahlo je ECB spremenil tudi napovedi glede inflacije, ki naj bi vse do 2021 ostala kar precej pod dvema odstotkoma.

Italijan na čelu ECB-ja, ki se počasi poslavlja s položaja, je ob tem zatrdil, da ni verjetnosti za deflacijo, prav tako pa svet ECB-ja vidi zelo majhno verjetnost za recesijo v območju evra.

Kaj se skriva v "škatli z orodjem"?

Svet ECB-ja vztrajno ponavlja, da lahko po potrebi vedno poseže po svoji "škatli z orodjem", v kateri je po krizi precej več različnih instrumentov. Draghi je ponovil, da je svet ECB-ja odločen ukrepati v primeru negativnega razvoja dogodkov in ustrezno prilagoditi vsa svoja orodja za zagotovitev vzdržnega gibanja inflacije v smeri ciljne vrednosti. Glede dvomov, da ima ECB le še malo manevrskega prostora za ukrepanje, je odgovoril, da današnja seja te strahove razblinja.

Pred sejo so se pojavila ugibanja, katere odločitve bi lahko svet ECB-ja še sprejel, da z denarno politiko odgovori na trenutno gospodarsko negotovost. Draghi je povedal, da so med člani sveta nekateri zagovarjali dodatno znižanje obrestnih mer, nekateri še dodatno podaljšanje obdobja rekordno nizkih obrestnih mer, nekateri pa tudi obnovitev programa odkupovanja obveznic z ustvarjanjem novega denarja.