Kot piše v poročilu o konkurenčnosti za leto 2003, je bila rast produktivnosti na zaposlenega v EU-ju v primerjavi z ZDA med letoma 1995 in 2002 nižja za devet odstotkov, rast produktivnosti na delovno uro pa za 4,5 odstotka.

Podjetja, ki dosegajo največjo rast produktivnosti, so tista, ki organizacijske izboljšave združujejo z naložbami v nove tehnologije, posebej v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki poleg tega omogoča tudi odpiranje novih delovnih mest. Ob tem poročilo opozarja, da bo predvsem majhna in srednja podjetja treba še bolj spodbujati k uvajanju najnovejših tehnologij. Na vrhu lestvice najuspešnejših držav glede podjetniške politike so letos Švedska, Finska in Nizozemska.

Razlike med regijami v EU-ju se zmanjšujejo
V poročilu ugotavljajo, da se razlike med regijami EU-ja počasi zmanjšujejo. Regije z visoko rastjo produktivnosti imajo tudi dobre transportne in telekomunikacijske povezave, močno podjetniško kulturo z dobro razvitimi povezavami med industrijo in znanostjo in grozde, ki omogočajo mreženje, vse skupaj pa je podkrepljeno s skupno vizijo razvoja vseh akterjev.

Poročilo obravnava tudi bližajočo se širitev povezave, konkurenčnost pristopnic in verjetne učinke njihovega vstopa v EU na njene ekonomske strukture. Ugotavlja, da bi pristopnice, ki so manj produktivne in so konkurenčne predvsem zaradi nizkih stroškov dela, lahko postale "zaklenjene" v delovno intenzivno ali na naravnih virih temelječo proizvodno. Kljub temu da se je produktivnost dela v pristopnicah v zadnjih letih okrepila, še vedno zaostaja za tisto v uniji, pri čemer velja opozoriti, da je konkurenčnost zaradi nizke cene dela podvržena hitrim spremembam menjalnih tečajev in konvergenci plač v smeri plač na ravni EU-ja.

EU si namreč prizadeva, da bi do leta 2010 postal najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, kar je zapisal v t. i. lizbonski strategiji in del uresničevanja katere bodo tudi nadaljnje izboljšave na področju krepitve zaposlenosti in rasti gospodarstva povezave.