Hauc je ob današnji predstavitvi trimesečnih rezultatov zavrnil očitke o tem, da banka daje premalo posojil podjetjem. Pojasnil je, da so pri tem omejeni z zavezami do Evropske komisije, ki od njih zahteva zmanjševanje obsega posojil.

"Te zaveze smo dolžni spoštovati, pa če nam je to všeč ali ne. Zagotovo nam po našem subjektivnem mnenju to ni všeč, saj banka živi od prihodkov od obresti, opravnin in podobnega, a temu so podvržene vse banke v EU-ju, ki so postale prejemnice državne pomoči," je dejal prvi mož druge največje državne banke.

Dodal je, da bodo sicer poskušali povečati obseg posojil, a v brezglave zgodbe, ki "smo jim bili v tej banki priča v preteklosti, se zagotovo ne bodo spuščali, saj potem s sanacijo niso naredili nič". Kljub temu so v prvih treh mesecih letos kar nekaj dobrim slovenskim podjetjem odobrili pomembna posojila za več deset milijonov vredne naložbe, je dejal.

Več depozitov, manj ljudi
Vloge so se po njegovih besedah letos povečale za štiri odstotke, prav tako pa so zaznali rahlo ustavljanje zmanjševanja obsega posojilnega portfelja. Kar se tiče kleščenja stroškov, je Hauc opomnil, da jih zadnji dve leti precej obremenjujejo nekateri stroški, na katere sami niso imeli vpliva, zlasti lani, ko so bili med drugim opravljeni pregledi aktive banke in obremenitveni testi. Tukaj gre za milijone evrov, medtem ko so stroške dela lani v primerjavi z letom 2012 znižali za več kot štiri odstotke, je poudaril.

Število zaposlenih so do zdaj zmanjšali na 1.188, v prihodnjih dveh ali treh letih pa ga bodo zmanjšali še za dodatnih 200-300 ljudi. Banka je sicer v prvem trimesečju letos prvič po daljšem času ustvarila čisti dobiček, ki je znašal 8,9 milijona evrov. Pričakujejo, da se bodo ugodne smernice nadaljevale. Kljub temu na ravni skupine za letos načrtujejo, da se bo bilančna vsota konec leta zmanjšala za 6,3 odstotka, na 4,5 milijarde evrov.

Skupina naj bi po načrtih še vedno izkazala približno 900.000 evrov izgube, sama banka pa 8,4 milijona evrov čistega dobička. Hauc je ob tem priznal, da je bilo načrtovanje razmeroma konservativno in da za zdaj kaže, da bi načrti lahko bili preseženi, a tega še ni želel napovedovati.

Odprodaja neključnih delov
Del načrta prestrukturiranja NKBM-ja je tudi odločitev, da se bodo osredotočili predvsem na bančno dejavnost in do konca leta 2017 odprodali ali likvidirali nestrateške hčerinske družbe. Še letos je predvidena odprodaja lizinških družb KBM Leasing in Gorica Leasing, predvideno je tudi dokončanje likvidacije družbe KBM Fineko. Če kupcev za omenjene družbe ne bo, je Hauc že napovedal tudi njihovo likvidacijo.

V prihodnjih letih se bodo odločili o prenehanju poslovanja preostalih manjših družb v skupini, ob tem pa že potekajo tudi priprave na zgolj delno in postopno integracijo Poštne banke Slovenije. Odločitev v zvezi z Adria Banko še ni sprejeta, saj je delno odvisna tudi od avstrijskih regulatorjev, za KBM Banko v Srbiji pa je Hauc dejal, da glede na zaostrene razmere posluje solidno, prihodnje odločitve v zvezi z njo pa bodo sprejete na osnovi izkazanih poslovnih izidov.